Skupina somišljenikov, zbranih v iniciativi Cannabissima, želi povezati pridelovalce konoplje iz držav na območju nekdanje Jugoslavije. V načrtih iniciative je zasaditev konoplje na 10 tisoč hektarjih njivskih površin, hkrati želijo zgraditi več obratov za predelavo konoplje in proizvodnjo različnih izdelkov. V iniciativi sodeluje tudi Prekmurec Dejan Rengeo, eden izmed začetnikov pridelave konoplje v Sloveniji. Kot pravi, je eden od končnih ciljev pobude obuditev proizvodnje papirja iz konoplje, v ta prizadevanja so vključeni tudi strokovnjaki z beograjske univerze. Bi pa v sklopu projekta proizvajali več stvari, od gradbenih materialov do semen in olja. »Pobuda je dobra, kaj se bo v praksi iz tega izcimilo, pa je drugo vprašanje,« še pove Rengeo, ki dodaja, da je v iniciativo v Sloveniji vključenih več strokovnjakov s tega področja, niso pa še začeli konkretnih dejavnosti. V Pomurju je po njegovih besedah za zdaj okoli pet interesentov, ki bi sodelovali v projektu. Rengeo pojasnjuje, da pridelava konoplje na območju nekdanje Jugoslavije pridobiva zagon, tako jo danes na Hrvaškem že pridelujejo na skoraj 1000 hektarjih, v približno tolikšnem obsegu jo pridelujejo tudi v Srbiji, pravi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Na slavnostni akademiji nagradili šole, učence in dijake ter mentorje
Murskosoboški regionalni center Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je v sklopu festivala Inovativnosti, Znanosti in Ustvarjalnosti mladih (IZUM) pripravil slavnostno akademijo. Na njej so podelili priznanja učencem in dijakom za državno tekmovanje iz znanja logike, osnovnim in srednjim šolam so podelili statuse raziskovalnih šol, prav tako so nagradili šole, ki so se najbolj izkazale z razstavljenimi izdelki, ter mentorje.
Denar bi prispevala množica ljudi
Aktivnosti v zvezi s Cannabissimo vodi Igor Baričevič, v Srbiji rojeni državljan Švedske, ki zadnjih deset let živi v Sloveniji. Kot pravi, bodo septembra začeli izvajati številne aktivnosti, ki so jih morali začasno ustaviti zaradi epidemije koronavirusa. Skupno načrtujejo zagon 12 industrijskih dejavnosti, povezanih s konopljo. »Vse so pomembne, začeli bomo pri tistih, ki jih je najlažje zagnati. To so izdelki na področju zdrave prehrane, prehranskih dopolnil in kozmetike, predvidena je tudi izdelava tekstilnih izdelkov, pohištva in bioplastike. S papirno industrijo bi zaprli celoten proizvodni krog. Gre pa v tem primeru za precej velik zalogaj, saj predvideva gradnjo dveh tovarn. V prvi bi iz konoplje proizvajali celulozo, v drugi pa iz celuloze papir.« Omenjeni tovarni bi najverjetneje zgradili na Hrvaškem, ki ima v tem trenutku po besedah Baričeviča od vseh držav na tem območju najbolj liberalno zakonodajo glede pridelave konoplje. Kombinat, kot mu pravijo, bi nastal na območju Občine Stari Jankovci v bližini Vinkovec. Dolgoročno pa bi tovrstne kombinate vzpostavili v vseh državah na območju nekdanje Jugoslavije, kjer bi lokalne oblasti pokazale dovolj interesa.
In kje bi dobili potreben denar? Baričevič pojasnjuje, da načrtujejo zbiranje denarja na podlagi tako imenovanega »people fundinga«. Gre za podoben princip kot pri »crowd fundingu«, kjer veliko denarja zbirajo s pomočjo majhnih vložkov fizičnih oseb, te pa bodo v tem primeru s svojim vložkom postale solastnice v delniški družbi. Na vprašanje, kakšen interes za sodelovanje je bil doslej izkazan v posamezni državi, Baričevič odgovarja: »To bomo šele videli. Ko bomo resno začeli kampanjo, bomo lahko ocenili realni odziv. Lahko predpostavljamo, da bodo v vseh državah zainteresirani predvsem tisti, ki so že doslej vključeni v različna gibanja, povezana s konopljo. Gre za to, da zgodbo o pridelavi konoplje dvigamo na raven državnega razvoja, saj menimo, da obstaja za to na teh območjih velik potencial, prav tako je na trgu veliko povpraševanje.«
Politika doslej brez posluha
Kot smo že poročali, se je letos v primerjavi z lani obseg pridelave konoplje v Pomurju nekoliko skrčil. Konopljo prideluje v regiji okoli 15 kmetov na 60 hektarjih površin, kar je 40 hektarjev manj kot lani. Razlog za to tiči v lanski odločitvi politike na ravni Evropske unije, da se tako imenovani CBD-izdelki uvrstijo med novo hrano, ki se ne sme tržiti, dokler ne dobi potrditve o varnosti uporabe. Na podlagi tega so pristojni inšpektorji v državi začeli izvajati nadzor nad proizvajalci dobičkonosnih CBD-izdelkov, zaradi česar so nekateri proizvodnjo ustavili, s tem pa se je zmanjšalo povpraševanje po konoplji.
