Vinarji že prinašajo letošnji vinski letnik na stojnice, na katerih bo mogoče poskusiti letošnje mlado vino. Prijatelje vabijo v svoje kleti, v katerih bodo bolj intimno »blagoslovili« letošnjo letino na dan sv. Martina.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Ob spomladanski zaskrbljenosti, ko je vinograde prizadela pozeba, so si, kot kaže, ti le toliko opomogli, da je bil letošnji izpad pridelka od deset do dvajset odstotkov. Tako so ga ocenili v Kmetijski zadrugi (KZ) Radgona, ki je odkupovala grozdje od tamkajšnjih vinogradnikov. Splošna ocena je bila, da so si trte po močni pozebi dobro opomogle.
Kot nam je v času trgatve povedal direktor KZ Radgona Danilo Rihtarič, bi bil verjetno izpad še manjši, če vinogradi ne bi bili izpostavljeni ekstremnim vremenskim razmeram med letom. To, kar je povedal, potrjujejo tudi podatki mednarodne organizacije za vino (OIV). Po opravljenih analizah OIV bo letošnja proizvodnja vina na najnižji letni ravni v zadnjih 50 letih. Vina bo v Evropi za osem odstotkov manj kot lani. Preračunano v steklenice, bo teh tri milijarde manj.
Najbolj so bile prizadete evropske vinske velesile Italija, Francija in Španija. Za Italijo velja, da je ni prizadela pozeba, ampak vročinski val, imenovan Lucifer. Edine države, ki jih vreme ni prizadelo in dosegajo celo rast proizvodnje, so Portugalska, Romunija, Madžarska in Avstrija. Zadnja je po podatkih OIV povečala proizvodnjo za več kot petino. Zato pravijo, da je bilo letošnje leto grozovito leto. Slovenija je nekje vmes, saj jo je prizadela pozeba, v primerjavi z Avstrijo pa je bistveno bolj izpostavljena neugodnim vročinskim ekstremom, ki so dodali svoje.
V Sloveniji smo po podatkih Statističnega urada lansko leto pridelali 95 tisoč ton grozdja, iz katerega smo iztisnili 820 tisoč hektolitrov vina. Letošnji pridelek je za štiri tisoč ton ali skoraj pet odstotkov manjši od lanskega in za 15 odstotkov manjši od desetletnega povprečja. Ta primerjava samo potrjuje, da je tudi za naše vinogradništvo in vinarstvo letošnje leto izjemno slabo. Upoštevati je treba, da tudi lansko leto ni bilo idealno leto, saj je vinograde prav tako prizadela pozeba.
Ernest Novak, svetovalec za vinogradništvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota, nam je povedal, da se tudi pomursko vinogradništvo giblje v teh okvirih. Poudarja pa, da so bile posledice letošnjih vremenskih razmer različne. Zgodnejše sorte so bile prizadete bolj od poznejših sort. Ni ga presenetil niti podatek o povečani proizvodnji vina v sosednji Avstriji. Prvi kazalec, da v Avstriji ne čutijo hudih posledic po letošnji pozebi, se je že pokazal ob trgatvi. V primerjavi z lanskim letom povpraševanja Avstrijcev po našem grozdju ni bilo. Novak je prepričan, da so se Avstrijci bistveno bolje pripravili na pozebo. S kurjenjem in helikopterskimi preleti so po njegovi oceni uspeli preprečiti pozebo.
