Slovenija se lahko pohvali z najmanjšo stopnjo obolevnosti za rakom na materničnem vratu v Evropi, k čemur pomembno prispevata presejalni program Zora in precepeljenost deklic proti človeškim papiloma virusom (HPV), ki raka povzročajo. Okužbe s HPV so najpogostejše spolno prenosljive okužbe v svetu in tudi pri nas se vsaj polovica spolno aktivnih okuži s HPV. Ti virusi lahko povzročajo tudi druge vrste raka, na spolovilih, zadnjiku in ustnem delu žrela, ter genitalne bradavice. Najboljša zaščita pred okužbo s HPV je cepljenje, cepiva pa so, trdijo strokovnjaki, varna in učinkovita.
Precepljenost proti okužbam s HPV v zadnjih treh letih v Sloveniji narašča in se je v zadnjem letu povečala za 10 odstotkov na 59,3 odstotka, medtem ko je bila leto prej 49,5-odstotna. Najvišja je bila v koroški regiji, 86,9-odstotna, sledi pomurska regija z 79,3 odstotka, najnižja pa je v ljubljanski regiji, kjer je bila cepljena komaj vsaka druga deklica.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Če se redno ne udeležujejo…
Rak na materničnem vratu se lahko pravočasno prepozna z rednimi pregledi. Priporočljivo je, da se ženske med 20. in 64. letom udeležijo presejalnega pregleda pri osebnem ginekologu vsaka tri leta. V Sloveniji imamo organiziran državni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb na materničnem vratu, program Zora, že od leta 2003, na katerem se odvzame bris materničnega vratu. Če v registru programa Zora pri posamezni ženski štiri leta ni izvida brisa, ji z Onkološkega inštituta Ljubljana pošljejo vabila.
Najnižja pregledanost žensk pri ginekologu po pomurskih občinah
(v odstotkih)
Hodoš 52
Kuzma 55,7
Dobrovnik 60,4
Gornji Petrovci 60,4
Lendava 60,9
Rogašovci 61,4
Vir: Baza državnega programa Zora
Opozarjajo, da se na pregled odzove premalo žensk med 50. in 64. letom, med bolnicami pa je največ prav žensk, starejših od 50 let, ki se niso redno udeleževale tega programa. Pri ženskah, ki ne hodijo redno na preglede, pogosteje odkrijejo razširjeno ali razsejano obliko raka, pri kateri je možnost slabšega izida bolezni večja. Če se odkrije v predrakavem stanju ali začetnem stadiju, je rak z že preprostim posegom dobro ozdravljiv, pojasnjujejo v programu Zora.
Pregledanost v Pomurju
Pregledanost žensk, starih od 20 do 64 let, v triletnem obdobju 2016–2019 s stalnim bivališčem v slovenskih občinah je povprečno 70-odstotna. Med najmanj odzivnimi so ženske v zdravstveni, to je pomurski, regiji Murska Sobota, kjer se je pregledanost v zadnjih letih celo zmanjšala in je najmanjša v Sloveniji. Posebej izstopata območji upravnih enot Lendava in Murska Sobota, saj sta med prvimi tremi najslabšimi. Med osmimi slovenskimi občinami z najmanjšo pregledanostjo je kar šest prekmurskih. Na desnem bregu Mure je pregledanost in odzivnost veliko boljša, marsikje se približuje 70 odstotkom ali jih celo presega.
Lendava: Nekaj časa brez ginekologa
Olga Požgai Horvat, direktorica ZD Lendava, vidi razloge v slabši pregledanosti žensk z območja Lendave v tem, da v minulem obdobju krajši čas niso imeli rednega ginekologa. Odkar imajo stalno ginekologinjo, ki deluje vse dni tednu, se število pregledanih povečuje. V letu 2019 je bilo pregledanih 864 žensk, medtem ko jih je bilo v prejšnjih dveh letih okoli 630. Če se ženske ne odzovejo, pa jim vabilo pošljemo tudi trikrat.«
Hodoš: Večji odstotek starejših žensk
Ludviku Orbanu, županu Hodoša, ene najmanjših občin in občine, kjer je pregledanost žensk najmanjša, se zdijo podatki skrb vzbujajoči. Razloge za manjšo pregledanost žensk vidi tudi v tem, da je v krajih s 360 prebivalci večji odstotek žensk, ki so starejše od 50 let. Doda še, da bo potrebno več narediti za promocijo preventive, saj se potem vabilu odzove več ljudi.
Najvišja pregledanost žensk pri ginekologu po pomurskih občinah
(v odstotkih)
Križevci 75,4
Gornja Radgona 72,1
Sveti Jurij ob Ščavnici 72
Radenci 71,9
Ljutomer 71,6
Veržej 71,1
Vir: Baza državnega programa Zora
Večina brisov negativnih
Kako koristna je sistematična pregledanost, kažejo rezultati, saj se je po uvedbi programa Zora incidenca raka na materničnem vratu zmanjšala za polovico. »V zadnjih letih v Sloveniji za rakom na materničnem vratu letno zboli okoli 120 žensk in umre okoli 40 do 50 žensk, kar Slovenijo uvršča med evropske države z najmanjšim bremenom tega raka. Rekordno malo žensk, obolelih za rakom na materničnem vratu, je register raka RS evidentiral leta 2017, ko so odkrili 85 novih primerov.
Večina presejalnih brisov materničnega vratu ima negativen izvid, v letu 2019 je bilo negativnih 95 odstotkov brisov. Pet odstotkov jih je bilo patoloških, te pa delijo v dve skupini, na tiste, kjer je smiselno počakati in bris ponoviti čez pol leta, saj lahko spremembe spontano izzvenijo, in na tiste, kjer je potreben takojšnji dodatni diagnostični poseg. Hude spremembe, ki zahtevajo takojšnjo histološko diagnostiko, so zelo redke, v minulem letu so bile ugotovljene le pri kakšnem odstotku žensk, ki so jim odvzeli bris.
