Žetev pšenice, ki se je letos zaradi zgodnejše vegetacije začela 10 do 14 dni prej kot običajno, se je pred dobrim tednom in pol sklenila tudi v Pomurju, večina kmetov pa je v tem času z njiv pospravila tudi ostanke po žetvi. V naši regiji je bilo letos s pšenico posejanih okrog 14.500 hektarjev, kar predstavlja približno polovico celotne pridelave pšenice v državi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Letošnjo rastno sezono so poleg zgodnejše vegetacije zaznamovale pogoste padavine, predvsem v drugi polovici rastne sezone. Te padavine so povzročale težave predvsem na težjih in slabše odcednih tleh, tudi zato so pridelki na lažjih tleh nekoliko boljši kot na težjih. »Je pa bil zaradi obilnih padavin v fazi klasenja ter cvetenja žit velik pritisk bolezni, zato je bilo treba veliko pozornosti namenjati ukrepom varstva rastlin, kar se je nato izkazalo tudi ob žetvi,« je povedal Boštjan Ferenčak, strokovnjak za poljedelstvo in ekološko kmetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota.
Letošnja kakovost žit je zelo različna, kot je poudaril Ferenčak, so nekateri pridelovalci z njo zadovoljni, drugi spet manj. »Kakovost je odvisna od več dejavnikov, in sicer od izbora sorte, tehnologije pridelave, pa od vremenskih pogojev. Na prva dva kot pridelovalci lahko vplivamo, na vremenske razmere, ki pogosto odigrajo ključno vlogo, pa žal ne moremo.«
Pridelava glavnega krušnega žita je bila sicer tudi letos v rdečih številkah. Lani je izguba na hektar po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije znašala okrog 600 evrov, letos je bila nekoliko nižja, vendar je še vseeno znašala več kot 300 evrov. K tej izgubi so zagotovo prispevale odkupne cene, ki so bile ponovno dokaj nizke. Kmetje iz Pomurja so namreč letošnji pridelek pšenice prodajali v razponu od 165 do 220 evrov po toni, kar ponovno ni pokrilo pridelovalnih stroškov. »V kolikor se bo ta trend nizkih odkupnih cen nadaljeval, lahko pričakujemo nadaljnje padanje površin za pridelavo krušne pšenice. Država bi morala zato ponovno vzpostaviti proizvodno vezana plačila za strna žita,« je prepričan strokovnjak.
Ob že omenjenem krčenju površin bi se lahko, v kolikor bo to dopuščal sistem kolobarjenja, iskale druge alternative oziroma bi se lahko povečale površine, posejane s koruzo, oljnimi bučami in sojo. »Seveda pa ima pšenica kot strno žito tako pomembno vlogo v kolobarju, da bo zamenjava z drugimi poljščinami možna samo v omejenem obsegu. V kolikor torej v prihodnje ne bo sprememb pri odkupnih cenah pšenice, lahko pričakujemo, da se bo v njeno pridelavo vlagalo manj, kar pomeni, da se bo proizvodnja ekstenzivirala, hkrati pa se bo sortna struktura nagnila na stran pridelave krmnih tipov pšenic,« je še dejal Boštjan Ferenčak.