Horvatovi iz Skakovec, ki obdelujejo približno 190 hektarjev zemlje, so imeli letos koruzo posejano na 60 hektarjih. V preteklih letih so bili običajni donosi več kot 17 ton sveže koruze na hektar, letos se gibljejo med 10 in 12 tonami. »Čeprav je naša zemlja na območju, kjer so za pridelavo koruze primernejša bolj suha tla kot mokra, saj je tudi delo na takšnih tleh potem lažje, so bile letos res ekstremne razmere. V povprečju smo na hektar pridelali od štiri do pet ton manj v primerjavi z leti prej,« pravi Janko Horvat. Če so torej še lani na približno 60 hektarjih pridelali okrog tisoč ton koruze, se letos to število giblje med 650 in 700 tonami. Del pridelka oziroma približno 350 ton koruze zadržijo Horvatovi doma za silažo, preostalo pa prodajo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
2. SNL: "Žuti" popuščajo - v Slovenski Bistrici drugi zaporedni poraz
Beltinčani so si v 27. krogu druge lige otežili boj za drugo mesto, saj so v Slovenski Bistrici doživeli že drugi zaporedni poraz. Gostitelji so slavili z 1 : 0, edini gol je padel v 52. minuti. Gorica in Primorje morata še odigrati medsebojno tekmo, v primeru remija ali zmage Ajdovcev pa bi "žuti" padli že na četrto mesto. Bi se pa ob takšnem razpletu, še posebej remiju, najbolj smejalo vodilni Nafti.
Slabšo letino občutijo tudi odkupovalci. V povprečju ocenjujejo, da bo ob koncu letošnje žetve za približno tretjino manj koruze kot v preteklih nekaj letih. »Dejstvo je, da je na težjih tipih tal izpad malenkost manjši, na ekstremnih rastiščih pa je škoda povzročila tudi do 70-odstotni izpad,« je povedal Slavko Petovar, direktor Splošne kmetijske zadruge (SKZ) Ljutomer - Križevci. Z njegovo oceno se strinja tudi Danilo Rihtarič, direktor Kmetijske zadruge (KZ) Radgona, ki je dodal, da so bile vremenske razmere ugodnejše z vidika vlažnosti zrnja, saj je ta nižja kot običajno. Sušne razmere so vplivale tudi na velikost zrnja, saj je nekoliko manjše, sicer pa po besedah Petovarja in Rihtariča kakovost ni vprašljiva. »Pri nas smo že naročili nekaj analiz vsebnosti mitotoksinov, vendar rezultate še čakamo. Če bi se pojavili, bi to lahko bil problem pozneje v krmi, drugih težav pa za zdaj ne vidimo. Tudi drugi odkupovalci, s katerimi se pogovarjamo, ne zaznavajo večjih razlik v kakovosti koruze v primerjavi s preteklimi leti,« je še dejal Petovar.
Od 230 do 310 evrov za tono
V SKZ Ljutomer - Križevci bodo na obeh odkupnih mestih, to je v Ljutomeru in Ključarovcih, letos odkupili približno sedem tisoč ton koruze, v KZ Radgona pa približno devet tisoč ton, kar je pri obeh v povprečju za 2 do 3 tisoč ton manj kot v preteklih letih. Kot je še povedal Petovar, letos odkupujejo suho koruzo po odkupni ceni 310 evrov brez davka na dodano vrednost (DDV) za tono, to pomeni pri 14-odstotni vlažnosti. »Veliko kmetov pripelje mokro koruzo, ki jo mi prevzamemo, nato izmerimo stopnjo vlage, obračunamo od tega stroške sušenja in količinski poračun teže. Kmetje nato dobijo v skladišče maso koruze ob 14-odstotni vlažnosti in temu primerno izplačilo,« je pojasnil. Cene sušenja so različne, ob 14- do 17-odstotni stopnji vlažnosti 33 evrov na tono z DDV, pri 32- ali 33-odstotni stopnji vlažnosti je cena 77,10 evra, pri več kot 33-odstotni stopnji vlažnosti se plača dodatnih pet evrov za vsak odstotek vlage. Koruzo odkupujejo od približno tristo strank vse od ormoškega konca do Prekmurja, največ jih je iz Ljutomera, Razkrižja, Križevec, Veržeja in Svetega Jurija ob Ščavnici.
V KZ Radgona imajo več odkupnih mest – v Črncih, kjer je tudi skladišče, stroški skladiščenja znašajo 1,30 evra za tono na mesec, v Fokovcih, Prosenjakovcih in pri Svetem Juriju ob Ščavnici, kjer se obračunajo stroški prevzema koruze. Ti znašajo 5 evrov za tono. V KZ Radgona odkupujejo koruzo ob 25-odstotni stopnji vlažnosti, cena za tono je 230 evrov.
Po ceni 230 evrov za tono z DDV so svežo koruzo v zrnju ob 25-odstotni vlažnosti prodali tudi Horvatovi. »Cena odkupljene koruze je letos višja zaradi višjih stroškov pridelave, torej goriva, umetnih gnojil, škropiva in drugega repromateriala. S ceno smo zadovoljni, saj se stroški pokrijejo, res pa je, da kmet ob poplačilu vseh stroškov na koncu ne bo imel več dobička kot v preteklih letih,« je še povedal Janko Horvat.