Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Murska Sobota Stanko Kapun pravi, da je hektolitrska teža pšenice (okoli 65 kilogramov) bistveno nižja od pričakovane. To bo vplivalo na količino pridelka, ki bo po prvih ocenah za od 15 do 20 odstotkov manjši v primerjavi z lanskim. Kapun to pripisuje sušnim razmeram spomladi in kasnejšemu temperaturnemu šoku, ki je vplival na prisilno dozorevanje pridelka. »Lahko se zgodi, da bo to imelo posledice tudi za kakovost pridelka, vendar je še prezgodaj govoriti o tem, to bodo pokazale prve analize,« pravi Kapun in dodaja, da se zdaj večinoma še žanje ječmen, pred glavnino žetve pšenice, ki bo prihodnji teden, pričakujejo še en toplotni udar. Ponekod na območjih s prodnatimi tlemi pšenico že žanjejo.
Tudi specialistka za poljedelstvo pri KGZ Metka Barbarič meni, da bo za natančnejšo oceno treba še počakati na žetev in prve analize. Trenutno požeti ječmen po njenih besedah daje dobre pridelke, ne pa tudi vrhunskih, natančneje od šest do devet ton na hektar. »Ampak ječmen ni bil prizadet zaradi vročine. Kako bo pa pri pšenici, bomo šele videli, ko se bo začela žetev. Zgodnje sorte pšenice bodo po moji oceni verjetno še kar donosne. Pri poznih sortah, ki so prisilno dozorevale, pa bodo pridelki verjetno slabši in manj kakovostni,« pravi Barbaričeva.
Tudi v poročilu, ki so ga v sodelovanju s Panvito pripravili pri KGZ, ocenjujejo, da je bilo letošnje vegetacijsko obdobje žit neugodno, zaradi česar si obetajo količinsko precej slabšo letino v primerjavi z lansko. Poleg tega se v Pomurju krčijo površine, na katerih pridelujejo pšenico. Lani je bila ta še posejana na 16 tisoč hektarjih, letos samo še na 13 tisoč hektarjih. Na drugi strani se povečujejo površine, na katerih pridelujejo ječmen. »Zaradi nizkih odkupnih cen vedno več ljudi raje prideluje ječmen, ki ga lahko vsaj uporabijo za živino.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Brez klasičnih pogajanj
Predsednik komisije za odkup in prodajo žit Franc Küčan poudarja, da je letos veliko povpraševanje po slovenski pšenici, po njegovih besedah so še posebej zainteresirani odkupovalci iz Italije. Zato so vsem velikim domačim odkupovalcem poslali priporočilo, naj se čim prej povežejo z zbiratelji pšenice in si jo rezervirajo. Potem ko lani igralci v žitni verigi niso našli skupnega jezika v pogajanjih o odkupni ceni, letos pogajanj sploh ne bo. Küčan pravi, da so prejšnji teden tudi ministra za kmetijstvo seznanili, da je Gospodarska zbornica Slovenije, pri kateri deluje Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, odstopila od pogajanj.
V zbornici sicer predlagajo, da bi žitna veriga zaživela v novi obliki, k sodelovanju so povabili tudi predstavnike Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije ter Zadružne zveze Slovenije, kar pa za kmete ni sprejemljivo. »Želimo, da obstane žitna veriga, kakršno smo sestavili leta 2010,« dodaja Küčan, ki meni, da je tudi zamisel ministrstva o povezovanju vseh pridelovalcev v tako imenovane organizacije pridelovalcev (OP) težko izvedljiva. »To ni preprosto. Vsak, ki vstopi v organizacijo proizvajalcev, mora dati na razpolago od 85 do 90 odstotkov svojega pridelka, vse se mora tržiti prek OP. Večji kmetje bi še šli v to, manjši pa ne. V vsakem primeru je to nekaj, o čemer bi morali na dolgi rok še razpravljati. To je težko doreči v času žetve.«
Küčan še poudarja, da so slovenski kmetje že povezani v zadružne sisteme, ki so po njegovem mnenju enaki organizacijam proizvajalcev. Slovenski pridelovalci letno domačim mlinarjem priskrbijo okoli 50 tisoč ton pšenice, nekaj je tudi izvozijo, največ v Italijo. Predstavniki Sindikata kmetov Slovenije, KGZS in zadrug so izdali priporočilo za izdajatelje odkupa, s katerim so jih pozvali, naj upoštevajo predlagano odkupno ceno pšenice od 180 do 225 evrov za tono, pri ječmenu pa predlagajo od 170 do 180 evrov za tono. Odkupovalce so tudi pozvali, naj odkupljeno pšenico razvrščajo v štiri kakovostne razrede.
Nekaj so želje, drugo je realnost
Direktor turniškega Agrocorna Edvard Špilak predvideva, da se bo odkupna cena pšenice letos gibala od 170 do 220 evrov za tono, a pri tem dodaja, da je treba še počakati, da bodo prispele prve večje količine pridelka. Za tono ječmena ponujajo od 160 do 170 evrov. O priporočilih glede cene Špilak pravi: »Nekaj so želje, drugo je realnost. Se bomo pa verjetno gibali približno v teh okvirih.« V tujini, kjer prav tako odkupujejo pridelek, so po njegovih besedah podobne cene kot doma. Nekaj letošnje pšenice so že pripeljali iz Slavonije. »Vse je odvisno od tega, kako se bo pšenica odzvala na trenutne vremenske razmere. »Je pa ponekod pšenica še zelena, tako da se bo verjetno žetev razvlekla do konca meseca.«
Špilak računa, da bodo od pomurskih pridelovalcev odkupili okoli 10 tisoč ton pšenice. Propada pogajanj v žitni verigi ne komentira, saj sami pri njih niso sodelovali, vendar meni, da je vzrok predvsem v preiskavi Agencije za varstvo konkurence (AVK), ki je vzela pod drobnogled lanska pogajanja o ceni zaradi suma, da je šlo za kartelno dogovarjanje. So pa tudi v Agrocornu prejeli vprašalnik komisije, ki se nanaša predvsem na potek odkupa in način določanja cene.
Ozirajo se čez mejo
Tudi član uprave Panvite Branko Virag kljub sodelovanju s številnimi kooperanti izraža skrb glede letošnjega pridelka. V zvezi s priporočilom o ceni meni, da je to nekoliko pretirano, in pravi, da se bodo sami pri določanju cene ozrli tudi v tujino, predvsem na Hrvaško in Madžarsko ter Srbijo. Sogovornik se ne strinja s trditvijo, da je žitna veriga razpadla. »Zdaj je usmerjena v zagotavljanje višje kakovosti, to pa je tudi tisto, kar mlinarji potrebujejo.« Tudi sam vidi preiskavo AVK kot glavni vzrok za nastalo situacijo. »Agencija je ocenila, da so tovrstna pogajanja nepriporočljiva in da se morata kupec in prodajalec sama dogovoriti o ceni.«
Direktor Mlinopeka Karel Pojbič v odsotnosti pogajanj ne vidi nič tragičnega. »Zakaj pa bi morali imeti takšna pogajanja? Tega ni pri nobeni drugi surovini. Lahko priporočajo odkupno ceno, vendar morajo biti potem pripravljeni tudi kupovati po višji ceni. Jaz ne morem zapraviti podjetja samo zato, da jim bom lahko plačal toliko, kot bi oni radi.« Osnova za določanje letošnje odkupne cene bo po besedah Pojbiča odkupna cena na Hrvaškem, saj so hrvaški pridelovalci največji konkurenti domačim na slovenskem trgu. Kljub dvomu o kakovosti pridelka Pojbič pravi, da bodo odkupili ves domač pridelek, ki bo na voljo.