Tomaž Markovič iz Splošne knjižnice Ljutomer, organizacijske enote muzej, pove, da so se za tak način objavljanja vsebin odločili iz več razlogov. »Muzej smo lani temeljito prevetrili in posodobili, zato smo skušali o tem obvestiti čim več ljudi. Ugotovili smo, da je bil muzej v Sloveniji in ožji okolici premalo prepoznaven.« Doda, da so nekaj prispevale tudi epidemiološke razmere in nenehno zapiranje muzeja. Sedaj skušajo prek družbenega omrežja ljudem ponuditi muzejske vsebine in jih spodbuditi k poznejšemu obisku. Ugotavljajo, da izjemno malo Ljutomerčanov pozna zgodovino kraja. Prav tako se na uradnih lokalnih spletnih straneh najde le ščepec zgodovine kraja, zato so temu namenili posebno pozornost. Markovič zaznava pozitivne odzive, saj lahko ljudje na podlagi nekaj kratkih sestavkov spoznavajo dejstva iz preteklosti domačega okolja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
V načrt, ki so si ga zastavili, so vključili obdobja od prazgodovine do danes. Objavljajo zapise z vojno tematiko, o naravnih katastrofah, pomembnih stavbah in graščinah, predstavljajo društva z bogato zgodovino ter marsikatero dejstvo o Ljutomeru in okolici. »Poleg tega smo sestavili časovnico pomembnih dogodkov v Ljutomeru in okolici ter znanih ljutomerskih osebnosti. Naključno objavljamo tudi fotografije in razglednice, ki so stare sto let in več,« doda Markovič. Prav odziv na fotografije je za zdaj največji. Sogovornik ocenjuje, da zato, ker povedo več kot tisoč besed. »Tudi naš način dela temelji na tem, da ponudimo več fotografij in manj teksta, saj dolgi sestavki ljudi odvračajo od branja. To je tudi eden od glavnih izzivov, saj moramo več deset strani strniti zgolj v nekaj povedi,« še pripomni. Prednost takega načina objavljanja zgodovinskih in kulturnih informacij pa vidi v tem, da so v širši okolici edina institucija, ki se je tega lotila. Fotografsko gradivo, ki ga objavljajo, je rezultat večdesetletnega zbiranja fotografij v arhivu ali pa je delo zaposlenih v muzeju in knjižnici. Nekaj starih razglednic in fotografij so jim prinesli okoliški prebivalci.
Pripravljajo nove vsebine
Za zdaj največ povratnih informacij dobivajo v zvezi z novejšimi zgodovinskimi utrinki iz 20. stoletja. Ti po mnenju Markoviča marsikomu obudijo spomine na mladost, medtem ko je starejša zgodovina pri ljudeh popolna neznanka, še doda. Ker je njihova facebook stran dokaj mlada, stremijo k izboljšavam in pridobivanju obiskovalcev. Upoštevajo tudi predloge in želje, ki jih ti zapišejo v komentarjih ali sporočilih. »Cilj za prihodnost je, da z različnimi kvizi in nagradnimi vprašanji k aktivnemu sodelovanju privabimo tudi naše obiskovalce.«
V prihodnje bodo na facebook strani Muzej in galerija Ante Trstenjak predstavili še čarovniške procese, vdore krucev in Turkov ter številne gospodarske in kulturne dejavnosti v preteklosti. Posvetili se bodo tudi običajem Prlekije in delovanju društev skozi čas.
Plovba ladje Ljutomer
Kot pritiče trenutnim razmeram, je muzej v treh delih že predstavil epidemije v preteklosti, spomnil pa tudi na to, da je med letoma 1965 in 1988 po svetu plula ladja Ljutomer. Bila je last Splošne plovbe iz Portoroža in okoli sveta prevažala kosovno blago večje vrednosti. Zanimivo je, da je bila posadka leta 1968 odlikovana s priznanjem za odlično opravljeno delo pri gašenju požara, imenovanim modri trak. Zapisali so še, da je bilo plovbo ladje mogoče spremljati v večerni radijski oddaji Kje so naše ladje. Pot je ladja Ljutomer končala leta 1990 v indijskem mestu Alang.Arhiv muzeja/shipspotting.comLadja Ljutomer je v dolžino merila 148,4 metra, dosegala je hitrost 17,5 vozla ali 32,4 kilometra na uro, njena nosilnost je bila 9120 ton.
