V zakonodajni proceduri je predlog zakona, pod katerim sta se podpisala Dejan Židan (SD) in Violeta Tomić (izstopila iz stranke Levica, a do konca mandata ostaja članica poslanske skupine), s katerim bi se odpravile zakonske podlage za opredelitev rastlin kot drog in gojenja rastlin kot proizvodnja drog.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Ne gre za legalizacijo
Kot sta navedla v oceni stanja in opredelitvi razlogov za sprejem zakona, je "ob sprejemanju veljavne slovenske zakonodaje pred več kot 20 leti – v vzdušju strahu pred »narkomanijo«, skrbi za čistost slovenskega jezika in prizadevanj politike »reci drogam ne« - bil izraz 'konoplja' uveden kot sopomenka za 'kanabis'." To je po njunem mnenju izvirni greh za represijo, skrajno omejeno medicinsko omejenost kanabisa ter odvisnost bolnikov od uvoza in črnega trga, pa tudi vir nepotrebnih in pretiranih omejitev, ki se izvajajo nad gojenjem tradicionalnih kulturnih rastlin.
Sprememba zakonodaje bi, kot je navedeno v predlogu zakona, prinesla jasno ločitev med kulturno rastlino konopoljo ter drogo kanabisom in pogoje, pod katerimi se lahko konoplja zakonito goji za industrijske, prehranske ter hortikulturne namene, in to brez posebnih dovoljenj. Ob tem bi sprejem sprememb imel za posledico tudi pravno jasnost in mednarodno skladnost predpisov ter pojmov na tem področju. Umik rastline konoplje s seznama prepovedanih drog bi naj tako omogočil ministru za kmetijstvo, da jo uvrsti v seznam zdravilnih rastlin, ki omogoča njeno uporabo v zeliščarstvu, obveznost denaturacije in definicija tehnoloških postopkov pa bosta omogočila prehranskim proizvajalcem uporabo ekstraktov in preprečila prisotnost psihoaktivnih sestavin v prehranskih izdelkih. V predlogu kanabis ostaja regulirana droga z medicinskim potencialom, njena nepooblaščena posest in proizvodnja pa ostajata kazniva. Ne gre torej za legalizacijo.
Državni svetniki podprli zakon, vlada mu nasprotuje
Komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predlog zakona soglasno podprla, njegovi nadaljnji obravnavi pa nasprotuje vlada, ki meni, da ne rešuje problematiko konoplje v Sloveniji celovito. Rešitve v predogu namreč po mnenju vlade niso v skladu z Enotno konvencijo o mamilih iz leta 1961 in Konvencijo Združenih narodov zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi iz leta 1988, ki določata, da mora biti ureditev taka, da preprečuje zlorabo konoplje, pretok v nezakonito trgovanje in negativne vplive na zdravje ljudi. Kot še navaja vlada, ministrstvo za zdravje ne nasprotuje sistemski ureditvi konoplje in je tudi pripravilo svoj predlog zakona o gojenju in prometu s konopljo za medicinske namene, ki je v medresorskem usklajevanju. Predlog Židana in Tomićeve bo zdaj nadaljeval zakonodajno pot in čaka na obravnavo na za to pristojnem parlamentarnem odboru.
Za legalizacijo konoplje vsaj v medicinske namene se sicer že dolgo zavzemajo tudi v Konkretno (prej SMC), a zakonodajnih sprememb še ni na vidiku. S pridelavo industrijske konoplje pa je denimo povezan projekt zavoda Tehnologije TVG - Inštituta za trajnostne tehnologije v cankovski občini.