Kmetijski minister Jože Podgoršek je v Ljutomeru povedal, da se je komisija sestala z namenom, »da postavimo približne modele kalkulacij, da bi že v tem trenutku lahko sklepali zavezujoče pogodbe s slovenskimi kmeti v žitni verigi zato, da bi slovensko žito v največji meri ostalo v Sloveniji tudi ob žetvi. Pogovarjali smo se tudi o nekaterih drugih izzivih v smislu finančnih pomoči oziroma spodbud za povečanje skladiščnih kapacitet ter spodbud za povezovanje med slovenskimi mlinarji in kmeti v novem programskem obdobju. Udeležencem sestanka sem predstavil tudi nekatere ukrepe iz včerajšnjega zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo v Bruslju,« je dejal in zagotovil da imamo pšenice v državi dovolj in ni potrebe po prekomernem nakupovanju. Minister je navedel še podatek, da je v lanskem letu Slovenija uvozila za okoli 90 tisoč ton pšenice in izvozila ravno tako za okoli 90 tisoč ton pšenice.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Države članice Evropske unije skupaj letno v povprečju pridelajo 282 milijonov ton žit, od tega 123 milijonov ton navadne pšenice in 68 milijonov ton koruze v zrnju (podatki so za zadnje petletno povprečje; vir EUROSTAT). Stopnja samooskrbe na EU ravni je za žita skupaj 112 %, za pšenico 136% in za koruzo 85%. Slovenija žit iz Ukrajine in Ruske federacije ne uvaža, navadno pšenico in koruzo v zrnju uvažamo iz sosednjih držav, zlasti Madžarske in Hrvaške. Zagotovo pa bodo cene žit v naslednjih mesecih zelo nihale, dokler se ne vzpostavi ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Na končne cene prehrambenih proizvodov pa bo zagotovo vplival tudi dvig cen surovin in energentov. Za Slovenijo je zaskrbljujoča morebitna zaustavitev izvoza mineralnih gnojil, največ gnojil za kmetijstvo sicer uvozimo iz Hrvaške, na drugem mestu pa je Rusija.
Čas za streznitev
Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije je dejal, da je treba sprejeti dogovor, da bodo kmetje vedeli, pri čem so, če želimo, da žito ostane v Sloveniji. Spomnil je tudi na problematiko pomanjkanja silosov na začetni fazi verige, kar sicer ministrstvo z zadnjimi razpisi naslavlja.
Franc Küčan, predsednik žitne komisije in kmečki sindikalist je poudaril, da vsaka kriza človeka spametuje in so se tudi na ministrstvu sedaj začeli ukvarjati z modelom, ki bi upošteval stroške v žitni verigi. "Danes je bilo ugotvoljeno, da nam manjka malo avstrijske samozavesti. Ko avstrijski kmetje žanjejo pšenico, takrat ni možno v Avstrijo pripeljati pšenico od drugod. Avstrijska pšenica je za avstrijsko predelelovalno industrijo pomembna. Podobno je v Italiji. Pri nas pa, ko je žetev, to ni pomembno. Ta naša slovenska samozavest in zavedanje o prehranski varnosti, to nam še malo manjka in ta kriza, upam, da nas je privedla do takšnega razmišljanja," je povedal podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije in ob tem še pozval kupce slovenskega žita, da se naj že zdaj pogovarjajo o letošnji odkupni ceni. Küčan je sicer prepričan, da lahko kljub krizi z umetnimi gnojili in suši letos pričakujemo 150 tisoč ton pšenice, a da je vso pšenico potrebno nadzorovati, pravilno razvrstiti in pravilno uporabiti v predelavi.
Franc Štih, eden največjih pomurskih pridelovalcev pšenice, pa je spomnil predvsem na sušo, kakršne že dolgo ni bilo. "Vojna ni samo v Ukrajini, je tudi pri nas. In to vojna z naravo," je opisal trenutne vremenske pogoje in dodal, da je tudi preveč vetra, ki bistveno bolj izsušuje zemljo kot jo sonce.
Danes je potekala tudi seja Sveta območne enote KGZS Murska Sobota, kateri sta prisostvovala državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Aleš Irgolič in predsednik KGZS Roman Žveglič. Govora je bilo o problematiki dviga cen gnojil in energentov, o naraščanju števila divjadi in posledični škodi, strateškem načrtu skupne kmetijske politike in tudi o aktualnih razmerah, ki jih je povzročila vojna v Ukrajini.
