V Sloveniji smo v letošnjem letu obdelovali več kot 176 tisoč hektarjev njiv, polovica vseh njivskih površin je bila namenjena žitom za zrnje, več kot četrtina teh oziroma približno 27 tisoč hektarjev je bilo posejanih s pšenico, približno 40 odstotkov površin, namenjenih žitom, pa je bilo zasajenih s koruzo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Letina pšenice je bila letos primerljiva s povprečji iz preteklih let, znašala je več kot 152 tisoč ton. Čeprav je bila lani samooskrba z žiti v povprečju 85-odstotna, pri čemer smo bili s pšenico 58-odstotno samooskrbni, s koruzo pa celo več kot 100-odstotno, skrbi podatek, da je le 17-odstotni delež domače krušne pšenice namenjen za prehrano.
V luči dogajanja v žitnem sektorju je na Gospodarski zbornici Slovenije potekala Žitna konferenca, na kateri je preko video povezave sodelovala tudi ministrica za kmetijstvo Irena Šinko. Poudarila je pomen dolgoročnega in odprtega dialoga ter sodelovanje med vsemi deležniki v verigi, dodala pa je, kako pomembno je, da države same poskrbijo za svojo samooskrbo na tem področju ter tako pripomorejo k zmanjšanju cenovnih pritiskov. Žitni sektor bo sicer v novem programskem obdobju deležen številnih podpor za zagotavljanje njegove stabilnosti, prav tako bo prišlo do specifikacije za shemo izbrana kakovost pridelave in predelave žit.
Na konferenci je sodeloval tudi Branko Virag, predsednik Združenja kmetijskih podjetij pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Izpostavil je pomen kmetijskih podjetij, ki pogodbeno sodelujejo z več kot 2500 kmetijami in so pomembna za zagotavljanje pridelave hrane ter prehransko varnost državljanov.
"Ta podjetja skrbijo za konkurenčnosti pridelave, imajo velik razvojni potencial, z uvajanjem novih tehnologij prispevajo k prenosu znanja, skrbijo za varnost pridelave in zmanjšujejo tveganja. Pričakovali bi enakopravno obravnavo podjetij in fizičnih kmetijskih gospodarstev na področju davčne in socialne politike, pri ukrepih strateškega načrta in pri pogodbenemu kooperacijskemu sodelovanju," je še poudaril ter se dotaknil še podnebnih sprememb, ki so predstavljajo velik izziv. "Razvojni cilji poljedelstva, ki so bili zapisani do leta 2020, niso doseženi, zato je treba tudi v prihodnje povečati pridelavo žit, povečati konkurenčnost, produktivnost ob trajnostni rabi virov, vzpostaviti poštene odnose v verigi in graditi na shemi izbrane kakovosti za žita."