Afera z mesom v klavnici Ramsauer Fleisch je po izjavi vodje veterinarske službe avstrijske Štajerske Petra Wagnerja, da sporno meso ni nevarno za zdravje ljudi, medijsko zelo hitro potihnila. Peter Wagner je v svoji izjavi tudi poudaril, da nobena zaklana žival ni bila bolna ali okužena.
Za kaj je šlo, konkretnega odgovora še vedno ni. Posreden odgovor ponujajo videoposnetki iz leta 2015, s katerimi je avstrijska organizacija za varstvo pravic živali (VGT) dokazala nehumano ravnanje z živalmi v klavnici. To je očitno v konkretnem primeru doseglo vrh in se je nekdo, ki je imel v roki konkretne dokaze o nehumanem in za zdravje ljudi nesprejemljivim početju, odločil za prijavo policiji. Morda se bo kdo spotaknil ob početje VGT, toda organizacija v svojih poročilih o nehumanem ravnanju nikjer ne nasprotuje zakolu živali v klavnicah. Opozorila in dokazala pa je, da se sicer legalna sredstva in metode za zakol živali uporabljajo neustrezno. Prav tako so sporne transportne poti in ravnanje z živalmi od sprejema v klavnico do zakola. Kar je povedal vodja veterinarske službe Peter Wagner in kažejo videoposnetki ravnanja z živalmi VGT, nam daje odgovor, zakaj je na traku klavnice in v distribuciji meso, ki ni ustrezno za človeško prehrano. Očitno je v ugotovljenih primerih prišlo na trupih prašičev in krav do tako velikih poškodb, da živali niso bile več primerne za človeško prehrano. Videogradivo VGT za klavnico Ramsauer Fleisch in še za sedem drugih klavnic ugotavlja sporno ravnanje z živalmi, ki se ni bistveno razlikovalo od ravnanja v sporni poljski klavnici. Ta je v nasprotju z avstrijsko resda odkupovala poškodovano in shirano govedo, katerega meso ni bilo primerno za prehrano ljudi. Po uredbi evropskega parlamenta in sveta iz januarja 2008 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje gre za neustrezno živilo za prehrano ljudi. Tudi v Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so povedali, da je izvedba umika/odpoklica opredeljena v 19. členu omenjene uredbe. »V prvem odstavku člena so navedene odgovornosti nosilcev živilske dejavnosti (NŽD), ki so živilo uvozili, pridelali, predelali, proizvedli ali distribuirali. V drugem odstavku so navedene odgovornosti nosilcev živilske dejavnosti prodaje na drobno ali distribucije, ki ne vplivajo na pakiranje, označevanje, varnost in neoporečnost teh živil. Razlika med enimi in drugimi je v odgovornosti obveščanja. O umikih oziroma odpoklicih obvešča NŽD, ki je živilo uvozil, pridelal, predelal, proizvedel ali distribuiral. Obveščanje o umiku/odpoklicu izvede NŽD tako, da natančno opiše živilo z opredelitvijo/navedbo serije (datum uporabe) oz. lota živila. Navesti mora tudi razloge za umik/odpoklic,« so zapisali v UVHVVR.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Podatek o seriji lahko zahtevamo
Ob tem se nam je zastavilo vprašanje, kako naj kupec ugotovi, ali je kupil svinjsko meso iz omenjene klavnice, obdelano in poslano iz klavnice v spornem času. Zanimalo nas je, ali je to mogoče razbrati iz računa. V UVHVVR so nam odgovorili: »Na samem računu za živilo, ki ga prejme potrošnik, ni treba navajati oznake serije oz. lota. Ta je navedena na samem živilu. Torej mora vsak potrošnik preveriti na deklaraciji izdelka, ki ga že ima doma, kdo ga je proizvedel in katere so označbe serije oz. lota. Če potrošnik kupi izdelek, ki ni bil predpakiran, mu mora na njegovo zahtevo podatek o oznaki serije/lota posredovati trgovec.« Po mnenju UVHVVR so vsi trgovci, ki so odpoklicali izdelke, ravnali pričakovano in v skladu z zakonodajo. Na posebno vprašanje, zakaj v nasprotju z drugimi Vigros ni objavil seznama kupcev spornega svinjskega plečeta, kot so to storili nekateri manjši mesarji, ki so resda predelali meso v mesne izdelke in jih prodajajo tudi v velikih trgovskih verigah, so nam v UVHVVR odgovorili: »V obratu Vigros je inšpekcija UVHVVR opravila pregled in se informacije še zbirajo. Navajamo pa zgolj pojasnilo, da postopka nabave izdelkov znotraj EU ne moremo šteti za uvoz, saj gre za trgovanje med državami članicami in v konkretnem primeru to pomeni distribucijo. Ker se preverja dobava izdelkov po korakih nazaj, se razširjenost kaže postopoma. Temu sledijo objave naših obvestil na spletni strani.«
Inšpekcijski nadzor v Vigrosu
O inšpekcijskem nadzoru smo vprašali tudi odgovorne v Vigrosu, od koder so nam tokrat le poslali nekoliko bolj podrobno pojasnilo o dogajanju s spornim mesom kot ob izbruhu afere. »Res je bil inšpekcijski nadzor opravljen, ker je bila omenjena klavnica iz Avstrije naš občasni dobavitelj. Na podlagi obvestila dobavitelja ter inšpekcijske kontrole smo naredili odpoklic izdelkov. Je pa treba pri tem poudariti, da še vedno nismo dobili natančne informacije (ne od dobavitelja ne od pristojnih inšpekcijskih služb), kaj je bil vzrok za ta preventivni ukrep. Kot že zapisano, je šlo za preventivni ukrep, zakaj je do njega prišlo, pa nam ni znano. Mi smo z odpoklicem ravnali v skladu z navodili in zahtevami pristojnih služb. Pri vsem skupaj je treba poudariti, da je za nas kot ponudnika prehranskih izdelkov vedno na prvem mestu kakovost in šele nato cena. Žal pa se takšni primeri zgodijo in na to žal nimamo vpliva. Moramo pa poudariti, da smo v naši že več kot 25-letni zgodovini imeli zelo malo takšnih oz. podobnih primerov, v bistvu je to prvi tako obsežen odpoklic. Skrbno zbiramo dobavitelje in vršimo konstanten nadzor nad kakovostjo in poreklom blaga, tako sami kot prek pristojnih institucij.«
K temu delu odgovora so dodali še pojasnilo o blagu sporne kakovosti po nizkih cenah za naš trg. »Pogosto se izpostavlja, da prihaja v Slovenijo zelo pogosto blago sporne kvalitete po nizkih cenah. To lahko trdi samo tisti, ki ne pozna razmer in razbere nekje nekaj iz konteksta. Sveže meso nabavljamo v več klavnicah v tujini in nikjer ne ločujejo blaga za Slovenijo in za druge evropske države. Vsi dobivamo meso istega lota in iz iste serije. Prav tako ne drži, da bi nabavljali blago, ki je pred iztekom roka. Če vzamemo kot primer sveže svinjsko meso, je praktično nemogoče iz tujine pripeljati blago s kratkim rokom, saj se to zaradi potrebnega logističnega časa za dostavo h kupcem ne bi izšlo in bi pripeljali h kupcem že pretečeno blago ali pa blago z največ enim dnevom preostanka roka, česar pa kupci niso pripravljeni prevzeti,« pojasnjujejo v Vigrosu.
Prej omenjena avstrijska organizacija za varstvo pravic živali je opozorila na vprašljivo sledljivost živali in mesa. To je poudaril tudi eden od avstrijskih medijev ob izbruhu afere. V UVHVVR poudarjajo, da je »pogoj za dajanje izdelkov na trg in trgovanje z njimi odobritev obrata, ki mora biti na seznamu obratov, ki ga objavljata država in Evropska komisija. Sledljivost živil mora zagotavljati vsak obrat. Če se glede tega odloči tudi za druge nacionalne/privatne sheme, je to njegova prostovoljna odločitev, ne pa obveza. Če se odloči za take sheme/oznake, pa mora seveda ustrezati vsem zahtevam, ki jih taka shema opredeljuje.« Očitno shemo sledljivosti AMA razumejo kot nacionalno shemo ali shemo združenja.