Z vnovičnim zaprtjem gostinskih obratov, hotelov in izobraževalnih institucij se nad slovenskim kmetijstvom spet zgrinjajo temni oblaki. Tako kot v času spomladanske epidemije so na udaru predvsem rejci, saj ne morejo prodati živali ali so jih primorani prodati po nizkih cenah, s katerimi si ne pokrijejo stroškov pridelave. A omenjeno zapiranje zaradi epidemije ni edini razlog za to, da živali spet ostajajo v pomurskih hlevih. V državo namreč še vedno kljub opozorilom kmetov prihajajo ogromne količine poceni mesa iz uvoza.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Branko Buček, predsednik Zveze govedorejcev Pomurja, je razočaran, saj cena govejega mesa doma ostaja na nizki ravni. »V Avstriji se cena viša, ne vem, kaj je narobe. Gre za povsem zgrešeno politiko države, ki nam sicer ponuja pomoč, ampak to ni trajna rešitev.« Trenutno lahko govedorejci na slovenskem trgu iztržijo od 2,90 do 3 evre po kilogramu mesa v okviru sheme Izbrana kakovost, medtem ko je v Avstriji cena kilograma mesa 3,60 evra. Avstrijski kmetje pa lahko za meso v nacionalni shemi Ama, ki je avstrijski ekvivalent slovenske izbrane kakovosti, iztržijo štiri evre za kilogram. Kot meni Buček, bi morali dobiti najmanj 3,50 evra po kilogramu, če bi želeli pokriti stroške prireje. »Odkup je spet padel, tako da živina spet stoji v hlevih. Pred časom se je situacija že začela popravljati, zdaj pa se je spet vse ustavilo.« Po mnenju Bučka je glavni krivec za to napačna politika države, po njegovem mnenju bi morala sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovili socialno varnost za kmete. »Država ne more preprečiti prostega pretoka blaga med državami Evropske unije, morala pa bi poostriti nadzor nad količino in kakovostjo uvoženega mesa.« Buček opozarja, da je slovenski trg zasičen z mesom iz uvoza, zato vnovič poziva k uvedbi masnih bilanc v državi. »Da bodo potrošniki vedeli, kaj kupujejo.«
Pomurskim govedorejcem še vedno manjka prava klavnica, pravi Buček, takšna, kot je bila Pomurka, ki je imela na voljo tudi prodajne kanale. Danes je najbližja takšna klavnica Košaki v Mariboru, medtem ko bližnje zasebne klavnice za zunanje naročnike opravijo kvečjemu zakol. Buček upa, da bodo govedorejci bolj slišani, potem ko so na nedavnih volitvah v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice dobili člana v svetu zbornice, na lokalni ravni pa je bila njihova lista najuspešnejša.
Izbrane kakovosti nihče ne upošteva
Da je odkup mesa zastal, potrjuje tudi Rene Hanžekovič iz družbe Meso-Coop Hanžekovič, ki odkupuje klavno živino od pomurskih kmetov. »Trenutno prodamo 20 odstotkov tistega, kar bi prodali v normalnih razmerah. Cene so slabe, prav tako prodaja, v Sloveniji je naravnost katastrofalna,« pravi Hanžekovič, ki prav tako opozarja, da v Slovenijo še vedno prihaja preveč poceni mesa, zato po njegovem mnenju shema Izbrana kakovost na področju govejega mesa doslej ni prišla do izraza. »Tega mesa nihče ne proda, samo veliko papirologije imamo zaradi tega. V Avstriji lahko trenutno prodamo meso, ki ni v shemi Izbrana kakovost, po boljši ceni kot meso v shemi doma.« Domače mesarje slovensko meso, ki ni v shemi, pravi, sploh ne zanima, čeprav je po ceniku ovrednoteno deset centov po kilogramu manj. »Samo nekatero sveže meso na trgovskih policah ima znak Izbrana kakovost, v večini trgovskih verig pa še to ne. Vse drugo meso je uvoženo, večinoma iz Poljske, Latvije in Litve. Ne pravim, da je tisto meso slabše, ni pa slovensko. Zdaj smo v obdobju, ko bi se morala govedina najbolj prodajati, mi pa tega ne moremo narediti."
Vlada kmetom na pomoč
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prejšnji teden objavilo razpis za ukrep iz Programa razvoja podeželja, gre za izjemno začasno podporo kmetom ter mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki jih je kriza, povezana z epidemijo koronavirusa, še posebej prizadela. Za to bodo namenili 3,5 milijona evrov. Kot so zapisali, želijo s tem pomagati kmetom in podjetjem zaradi izpada prihodkov, ki je posledica zmanjšanja prodaje javnim zavodom zaradi epidemije, da bi tako zmanjšali njihove likvidnostne težave. Tisti, ki se prijavijo na razpis, bodo morali dokazati, da so v obdobju od 13. marca do 12. junija letos utrpeli več kot 30-odstotni upad prihodkov od prodaje javnim zavodom s področja vzgoje in izobraževanja v primerjavi z enakim obdobjem lani. Do pomoči bodo upravičeni kmetje, ki so iz tega naslova in v tem obdobju ustvarili prihodke v višini najmanj 7000 evrov. Vlogo na razpisu bo možno oddati do 24. novembra. A Buček opozarja, da je ta razpis primeren samo za kmetije z dopolnilno dejavnostjo, ki pa jih je v Pomurju malo. Vlada je sprejela tudi več ukrepov za pomoč kmetijstvu v sklopu šestega protikoronskega paketa, ki med drugim predvideva finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka, ki je posledica zmanjšanja obsega pridelave, predelave ali prodaje.
Vlada je v sklopu peteka protikoronskega paketa pomoči gospodarstvu med drugim določila, da morajo javni zavodi nabaviti vsaj 50 odstotkov kmetijskih pridelkov in živil slovenskega izvora, vendar Hanžekovič meni, da se tudi to v praksi ni realiziralo: "Tudi za javne zavode so napovedali, da bodo morali kupovati 50 odstotkov domačega mesa, pa tega danes nihče ne nadzoruje. V bolnišnicah, kjer je trenutno toliko naših sodržavljanov, ne jedo slovenske govedine, temveč meso od drugod.«
Težave tudi pri prodaji prašičev
Danilo Rihtarič, direktor Kmetijske zadruge Radgona, v kateri letno od pomurskih kmetov odkupijo 35 tisoč bekonov in 2000 glav goveda, pravi, da trenutno pri prodaji goveda še ni večjih težav, imajo pa težave pri prodaji prašičev. Kot pojasnjuje, je zaradi ustavitve nemške prodaje na Kitajskem Evropa preplavljena s poceni svinjskim mesom. Tudi sami zaznavajo, da je na trgu veliko govejega mesa iz uvoza. »K temu seveda pripomore dejstvo, da so hoteli in restavracije spet zaprti, kar pomeni, da je poraba govedine nizka, saj imajo ljudje doma drugačne prehranjevalne navade, kot ko se prehranjujejo zunaj.« Rihtarič meni, da je treba ohraniti subvencijo 100 evrov po živali, s katero država pomaga govedorejcem, saj so sicer cene prenizke za preživetje. Za svinjsko meso pa bi morala država po njegovem mnenju izvesti interventni odkup ali prepričati trgovce, da bi v večji meri kupovali slovensko meso.