Pred vrati je zima, ki pogosto predstavlja zelo zahtevno obdobje za živali. Tem pogosto predstavljajo stres, nekaterim pa celo resno nevarnost nizke temperature, pomanjkanje hrane ter izpostavljenost pirotehničnim izdelkom, zato moramo biti v zimskih časih do živali toliko bolj pozorni.
Kakšna naj bo skrb za domače in prostoživeče živali?
Hišne živali, ki bivajo na prostem, vedno potrebujejo zavetje pred mrazom in vetrom. To pomeni, da morajo biti pasje ute dobro izolirane, dvoprekatne in dvignjene od tal, podobno velja za hiške za mačke, ki bivajo zunaj. Najbolj učinkovito je, da jih napolnimo s slamo in ne z odejicami, saj se te napijejo vlage in na tak način hladijo. V zelo nizkih temperaturah je treba živalim zagotoviti bivanje v notranjih prostorih, kot so na primer hodnik, garaža ali klet, za vzdrževanje njihove toplote pa je nujno, da se dovolj gibajo. Po sprehodih je treba sicer psom splahniti in posušiti šape.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Učenci ustvarjali na temo miru
Organizacija Lions clubs International že več kot tri desetletja spodbuja otroke k sodelovanju na trenutno aktualne teme. Letos poteka likovni natečaj pod imenom »Mir brez meja«.
Tudi pašne živali potrebujejo potrebujejo prostor, kjer si lahko poiščejo zavetje, ter nekaj več hrane, saj imajo zaradi mraza povečano potrebo po energiji. Pomembno je, da je njihova dlaka suha in čista. Pomagati je treba tudi prostoživečim živalim, in sicer s primerno hrano. Ježkom lahko ponudimo mačje brigete, nikakor pa ne sadja in mleka, pticam semena, zrna in oreščke, ne pa kruha.
Kot zavetje in prezimovališče za živali služi tudi odpadno rastlinje, kot so veje ali listi, ki jih pograbljamo na kup.
Kako preprečiti stik s pirotehniko?
Pokanje pirotehničnih izdelkov povzroča večini živali veliko trpljenja. Ne vedo namreč, da gre za praznovanje in ne za resnično nevarnost. Ptice lahko v paniki izgubijo orientacijo in se zaletavajo, domače živali zbežijo, zato ne čudi dejstvo, da je v prazničnem času največ izgubljenih in povoženih živali. Pomembno je, da zanje v času praznovanja poskrbimo in jih imamo na varnem, v kolikor pa žival vseeno pobegne, je treba o tem čim prej obvestiti lokalno zavetišče in veterinarske postaje.
Kako se kaže strah pred pokanjem?
Ko je žival v veliki stiski, se začne tresti, sliniti, plitvo dihati, pojavita se driska in bruhanje. Da jim je neprijetno, kaže že nemirnost, neješčost in apatičnost. Živali zato ne smemo izpostavljati praznovanju na prostem, kjer se uporabljajo pirotehnični izdelki. Tudi sprehode je treba prilagoditi na obdobja, ko ni pokanja, žival pa mora biti pri tem na povodcu.
Prostor, v katerem so živali, tudi tiste v hlevih, mora biti čim bolj zvočno in vizualno izoliran, priporočljivo je, da jim predvajamo tudi umirjeno glasbo, ki lahko zakrije intenzivnost pokanja. Kadar je živali strah, jih ne tolažimo, temveč jih skušamo razvedriti z dejavnostmi, ki jih imajo rade, koristi pa jim tudi, da jih že vnaprej začnemo navajati na pokanje s pomočjo zvočnih posnetkov, ki jih postopoma podaljšujemo in višamo glasnost. Najbolj seveda pomaga, da smo z njimi.