»Kdaj je skrb zase postala luksuz? Ko vam rečem, najemite kredit in pojdite na počitnice, pojdite zdaj na dopust, privoščite si nekaj zase, mi odgovorite, samo še tole naredim, potem pa bom... Ko pa enkrat zbolite, si izposodite denar, vzamete kredit za neko zdravilo z Nove Zelandije. Kdaj se je to obrnilo?« Sanela Banović je iz Sarajeva prišla v Slovenijo pred osmimi leti. Na vprašanje, zakaj, najprej v smehu odgovori: »Da bi našla moža.« Nato doda: »No, pa zaradi službe, ki sem jo dobila v Sloveniji, in zaradi dejstva, ki sem mu želela priti do dna. Kako je mogoče, da je Slovenija najbolj čudovita med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, po statistiki pa ima največ depresivnih ljudi. In sem prišla in se zaljubila v to deželo.«
Sanela Banović se je rodila in izobrazila v Sarajevu, nato pa šolanje nadaljevala v Združenih državah Amerike in Švici. Študij sta ji omogočila starša, pa tudi brat, ki je gostujoči profesor na Oxfordu, kjer dela doktorat, sicer pa redno predava na sarajevski pravni fakulteti. S tem ko je za svojo novo domovino izbrala Slovenijo, pravi, ne bi mogla izbrati boljše dežele zase. »Prve tri mesece sem živela kot Sokrat. Nisem še delala, hodila sem okoli, med ljudi, brala o vaši kulturi, podnebju, prehrani in skušala najti kakšnega moškega, brez srbskih korenin,« smeje razlaga Sanela in prizna, da ga je našla, vendar je bilo kratko in sladko. Pravi, da je stežka razočarana. »Vse je v tem, kako se postaviš, kaj pričakuješ. Vsak človek je riba, je poseben. Če pričakuješ, da bo riba poletela, imaš težave,« razlaga Sanela.
Ljudje preveč želimo biti všečni in se delamo, da smo nekaj, kar nismo, pravi. Želimo si, da bi nas ljudje imeli radi, s tem pa izgubimo to, kdo v resnici smo. Da smo v nasprotju s samim s seboj, ni nikoli v redu. Pravi, da se s tovrstnim »zdravim« razmišljanjem ni rodila, ampak se ga je naučila, saj sta največja moč izobraževanje in beseda. Tega nam namreč nihče ne more vzeti. »Ljudi je strah neznanja, to vem, zato sem si želela, da bi lahko ljudem o tem pripovedovala,« pravi Sanela Banović, ki s svojimi predavanji vedno znova napolni dvorane, čeprav njena izobrazba na prvi pogled nima nobene zveze s tem, o čemer predava. Je namreč specializantka gastroenterologije, predava pa o delovanju možganov, o tem, da se moramo imeti radi, da se moramo znati ustaviti, poskrbeti zase.
»Študirala sem tudi nevroznanost, ta mi je odprla še druga znanja. Predavati sem začela tako, da sem nekega dne v dežurstvu o tem govorila medicinskim sestram. Govorila sem o depresiji, ki sem jo poznala tudi sama, pa o tem, da zdaj vem, kako je biti zadovoljen, in da psihološko zdravje ne sme biti luksuz. Poslušalo me je pet sester. Danes me posluša 1500 ljudi na predavanju,« pravi.
Tudi sama je namreč doživela in preživela depresijo. Zase pravi, da ve, kako je biti na tleh, saj je otrok vojnega Sarajeva. Bila je namreč begunka in velikokrat tudi lačna, a vse te izkušnje so jo spremenile v človeka, kakršen je danes. Da v sebi predelaš in preboliš tako hude življenjske izkušnje, potrebuješ veliko moči in pomoči. Njej je uspelo, zdaj pa želi s svojimi predavanji pomagati še drugim. Na predavanju, ki je zaokrožilo po internetu in navdušilo Slovenijo, pravi, da je za večino ljudi sprostitev luksuz. »Novo obleko si kupimo, ker nas lahko drugi vidijo v njej, če pa gremo v toplice, nas nihče ne vidi,« pravi Sanela, ki svojim bolnikom polaga na srce, naj si privoščijo dopust in gredo na sanjske počitnice; a jo le redki poslušajo, večina mora namreč ves čas še kaj narediti. Ko pa zbolimo, imamo vsi skupaj le eno željo – da ozdravimo.
Stopnja stresa je visoka, čeprav je dokazano, da si večino stresa naredimo sami. »Žal mi je, da je tako. Veliko ljudi reče, v pokoju bom užival. Potem pa se upokoji in zboli,« razloži Sanela, ki pravi še, da smo povsem razvrednotili občutek, da bi si morali vzeti čas zase. Življenje je premiera, ne bo ponovitve. Živeti ga moramo danes.
Sanela Banović se je rodila in izobrazila v Sarajevu, nato pa šolanje nadaljevala v Združenih državah Amerike in Švici. Študij sta ji omogočila starša, pa tudi brat, ki je gostujoči profesor na Oxfordu, kjer dela doktorat, sicer pa redno predava na sarajevski pravni fakulteti. S tem ko je za svojo novo domovino izbrala Slovenijo, pravi, ne bi mogla izbrati boljše dežele zase. »Prve tri mesece sem živela kot Sokrat. Nisem še delala, hodila sem okoli, med ljudi, brala o vaši kulturi, podnebju, prehrani in skušala najti kakšnega moškega, brez srbskih korenin,« smeje razlaga Sanela in prizna, da ga je našla, vendar je bilo kratko in sladko. Pravi, da je stežka razočarana. »Vse je v tem, kako se postaviš, kaj pričakuješ. Vsak človek je riba, je poseben. Če pričakuješ, da bo riba poletela, imaš težave,« razlaga Sanela.
Ljudje preveč želimo biti všečni in se delamo, da smo nekaj, kar nismo, pravi. Želimo si, da bi nas ljudje imeli radi, s tem pa izgubimo to, kdo v resnici smo. Da smo v nasprotju s samim s seboj, ni nikoli v redu. Pravi, da se s tovrstnim »zdravim« razmišljanjem ni rodila, ampak se ga je naučila, saj sta največja moč izobraževanje in beseda. Tega nam namreč nihče ne more vzeti. »Ljudi je strah neznanja, to vem, zato sem si želela, da bi lahko ljudem o tem pripovedovala,« pravi Sanela Banović, ki s svojimi predavanji vedno znova napolni dvorane, čeprav njena izobrazba na prvi pogled nima nobene zveze s tem, o čemer predava. Je namreč specializantka gastroenterologije, predava pa o delovanju možganov, o tem, da se moramo imeti radi, da se moramo znati ustaviti, poskrbeti zase.
»Študirala sem tudi nevroznanost, ta mi je odprla še druga znanja. Predavati sem začela tako, da sem nekega dne v dežurstvu o tem govorila medicinskim sestram. Govorila sem o depresiji, ki sem jo poznala tudi sama, pa o tem, da zdaj vem, kako je biti zadovoljen, in da psihološko zdravje ne sme biti luksuz. Poslušalo me je pet sester. Danes me posluša 1500 ljudi na predavanju,« pravi.
Tudi sama je namreč doživela in preživela depresijo. Zase pravi, da ve, kako je biti na tleh, saj je otrok vojnega Sarajeva. Bila je namreč begunka in velikokrat tudi lačna, a vse te izkušnje so jo spremenile v človeka, kakršen je danes. Da v sebi predelaš in preboliš tako hude življenjske izkušnje, potrebuješ veliko moči in pomoči. Njej je uspelo, zdaj pa želi s svojimi predavanji pomagati še drugim. Na predavanju, ki je zaokrožilo po internetu in navdušilo Slovenijo, pravi, da je za večino ljudi sprostitev luksuz. »Novo obleko si kupimo, ker nas lahko drugi vidijo v njej, če pa gremo v toplice, nas nihče ne vidi,« pravi Sanela, ki svojim bolnikom polaga na srce, naj si privoščijo dopust in gredo na sanjske počitnice; a jo le redki poslušajo, večina mora namreč ves čas še kaj narediti. Ko pa zbolimo, imamo vsi skupaj le eno željo – da ozdravimo.
Stopnja stresa je visoka, čeprav je dokazano, da si večino stresa naredimo sami. »Žal mi je, da je tako. Veliko ljudi reče, v pokoju bom užival. Potem pa se upokoji in zboli,« razloži Sanela, ki pravi še, da smo povsem razvrednotili občutek, da bi si morali vzeti čas zase. Življenje je premiera, ne bo ponovitve. Živeti ga moramo danes.