Zlata trsna rumenica (ZTR) je neozdravljiva bolezen trte, ki jo povzroča karantenska fitoplazma, to pa prenaša žuželka ameriški škržatek s prehranjevanjem na listih okuženih trsov. Bolezen, zaradi katere trta hira in v nekaj letih odmre, se že kar nekaj časa pojavlja v vzhodni Sloveniji. Miran Torič, specialist za vinogradništvo, sadjarstvo in ekološko kmetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota, pravi, da v Pomurju že petnajst let.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Prve posamične primere so zaznali na Goričkem, pred dvema letoma pa je prišlo do močnega izbruha bolezni v ljutomerskem in lendavskem podokolišu. Tudi letos je stanje v vinorodni deželi Podravje, kamor vsa omenjena območja spadajo, alarmantno, del območja je bil razglašen za okuženo območje, najbolj prizadete so prav Ljutomersko-ormoške in Lendavske gorice.
Kako bo prihodnje leto?
Znaki okužbe se začnejo pojavljati po cvetenju trte, najbolj se stopnjujejo proti jeseni. Listi postanejo bledikavi ali se obarvajo, pri belih sortah rumenijo, pri rdečih pa rdečijo, listni robovi se vihajo navznoter, postanejo krhki in se pri mečkanju zdrobijo. Poganjki in rozge postanejo mlahavi in povešeni, jagode na grozdih začnejo veneti, kasneje se sušijo celi grozdi. Ker trsi ostanejo okuženi celotno življenjsko obdobje, je najpomembnejši ukrep pri preprečevanju širjenja bolezni pravočasno zatiranje ameriškega škržatka z insekticidi, ki ga morajo vinogradniki opraviti po cvetenju trte, ter odstranjevanje okuženih trsov. Razvoj in razširjenost prenašalca bolezni spremlja Javna služba zdravstvenega varstva rastlin (JSZVR), ki tudi predpiše natančnejše roke zatiranja za posamezna območja Slovenije. V vinogradih, kjer so žarišča okužbe in varovalni pasovi, je obvezno najmanj eno škropljenje za zatiranje škržatka.
»Drugo škropljenje se opravi v dveh tednih. Prav tako morajo vinogradniki po prvem škropljenju v vinograde obesiti rumene plošče za spremljanje ameriškega škržatka. Na en hektar vinograda se namestijo najmanj tri plošče, ki jih je treba tedensko spremljati. Če se na ploščo v enem tednu ulovijo manj kot štirje škržatki, praviloma drugo škropljenje ni potrebno,« pravi Torič.
»Bojim se, da bo prihodnje leto še huje. Zavedati se moramo, da okuženih trsov ni mogoče pozdraviti, saj registriranega škropiva vsaj za zdaj še ni.«
ZTR se je v zadnjih dveh letih zelo razširila tudi v vinogradih Vinogradništva Kos iz Ključarovec. Kot nam je povedal Mitja Kos, so morali lani zaradi bolezni odstraniti 35 trsov od okoli 20 tisoč, kolikor jih imajo v treh vinogradih na ljutomersko-ormoškem območju, letos jih bodo morali že okoli 100. »Pridelka na teh trsih ni, vse jih moramo namreč odstraniti, nato pa posaditi nove in spet čakati štiri, pet let, da obrodijo. Škoda je velika,« zavzdihne Kos in doda, da bi se morali proti bolezni boriti vsi vinogradniki.
»Nič ne pomaga, če se jih deset trudi iztrebiti bolezen, dva pa ne. Tako nismo naredili nič, saj se bolezen širi prehitro.« Temu pritrjuje tudi Torič, ki še dodaja, da se bolezen v stresnih situacijah, kot so suše ali pozebe, še bolj izrazi. »Bojim se, da bo prihodnje leto še huje. Zavedati se moramo, da okuženih trsov ni mogoče pozdraviti, saj registriranega škropiva vsaj za zdaj še ni.«