Višje sodišče v Mariboru je po pritožbi potrdilo sodbo okrožnega sodišča v Murski Soboti, da je kupoprodajna pogodba za zemljišče ob stavbi Blagovnice v Zvezni ulici v Murski Soboti nična. Sodišče je še presodilo, da so zemljišča, ki zajemajo parkirišče pred blokovskima stolpičema v Zvezni ulici 2 in 4 nad objektom Blagovnice in pločnik ob teh objektih v Slovenski ulici, funkcionalno zemljišče k tema stavbama, katerih solastniki so etažni lastniki posameznih delov v omenjenih večstanovanjskih stavbah. Zemljišče sta leta 2012 družba Dill nepremičnine, ki jo je vodil Danilo Horvat, in Igor Lalović (Immobili) prodala poslovnežu Istrefu Emruliju, znanemu lastniku soboških lokalov s hitro prehrano Kebapči Aga in slaščičarne Šport v Slovenski ulici v Murski Soboti. Ko je postal lastnik zemljišča, je Emruli stanovalce razburil, saj jim je v odkup ponudil parkirna mesta, ki so jih že dolga leta uporabljali in za katera so bili prepričani, da jim pripadajo. Kasneje so se odločili, da bodo svojo pravico poiskali na sodišču. Gre za zemljišče, ki je bilo nekoč opredeljeno kot družbena lastnina, uporabljala ga je Veletrgovina Potrošnik, kasneje pa je zaradi prevzema te družbe končalo v rokah Živil, nato Mercatorja in na koncu v rokah omenjenih soboških poslovnežev. Projekt nakupa objekta Blagovnice je bil s poslovnega vidika tudi usoden za Lalovića in Horvata oziroma njegovo družbo, saj sta zanj najela visoka posojila, ki jih nista mogla odplačati, zato sta kasneje končala v stečaju, zdaj pa jima grozi še, da bosta morala vrniti kupnino Emruliju.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Stavba in parkirišče tvorita funkcionalno celoto
Po letih pravdanja je sodišče med drugim ugotovilo, da stavbi, ki sta bili zgrajeni v letih 1967 in 1969, tvorita funkcionalno celoto, in sicer poslovno-stanovanjski objekt Blagovnica. Vse sporne nepremičnine pa so pred parcelacijama v letih 2012 in 2018 tvorile enotno nepremičnino, ki je zajemala omenjena parkirišče in pločnik, etažni lastniki pa niso bili nikoli vpisani v zemljiško knjigo kot lastniki te nepremičnine. Višje sodišče je pritrdilo presoji soboškega okrožnega sodišča, da so etažni lastniki s sklenitvijo kupoprodajnih pogodb za stanovanja v družbeni lastnini pridobili tudi pravico do uporabe danes spornih nepremičnin. To izhaja tudi iz kupoprodajne pogodbe med stanovalko bloka in nekdanjim Podjetjem za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore Murska Sobota, ki je vodilo investicijo. »Iz navedene pogodbe namreč nedvomno izhaja, da ima kupec pravico do trajne souporabe vseh skupnih prostorov ter naprav, med drugim tudi dvorišča in zemljišča, na katerem stoji objekt,« piše v sodbi. Tudi v izvedenskem mnenju sodne izvedenke za urbanizem Jane Malenšek je zapisano, da so na spornih zemljiščih vhodi v poslovni in stanovanjski del stavbe, dovozne poti za trgovske lokale, prostor za zabojnike z odpadki in parkirna mesta, zaradi česar je navedena nepremičnina prostor, ki je potreben za vzdrževanje teh stavb.
Nekdanja direktorja pričala v prid stanovalcem
Sodišče se je pri odločitvi oprlo tudi na pričanja nekdanjega direktorja Veletrgovine Potrošnik Jožeta Kovača, nekdanjega direktorja Podjetja za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore Murska Sobota Ernesta Ebenšpangerja in nekdanjega zaposlenega v Veletrgovini Potrošnik Antona Šarotarja, ki so po mnenju sodišča skladno izpovedali, da so imeli tako stanovalci kot lastniki poslovnih prostorov v preteklosti pravico uporabe teh nepremičnin. »Saj se ni nikoli govorilo, 'to je naše, to pa njihovo',« je še možno prebrati v sodbi. Prav tako so stanovalci v preteklosti na lastne stroške asfaltirali parkirišče in kasneje še postavili stebričke ter zapornico. Sodišče tako meni, da je kupec nepremičnin vedel za dejansko stanje nepremičnin v naravi, zaradi česar se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Po mnenju sodišča je pri ogledu nepremičnin videl, da so tam parkirani avtomobili, da je parkirišče ograjeno s stebrički in da so tam vhodi v stavbo, zaradi česar bi lahko podvomil o pravilnosti stanja, zapisanega v zemljiški knjigi. Pogodbene stranke so po mnenju sodišča razpolagale z nedopustnim predmetom. Višje sodišče še pojasnjuje, da je že izrek izpodbijane sodbe okrožnega sodišča zadostoval za vknjižbo solastninske pravice etažnih lastnikov na spornih nepremičninah kot funkcionalnem zemljišču. Sodna odločba, na podlagi katere lahko tožeča stranka zahteva vpis v zemljiško knjigo, pa učinkuje tudi proti osebi, v korist katere je pravica vknjižena. Odvetnica Mojca Bertalanič Foršek, ki v tem primeru zastopa javno podjetje Komunala, to pa kot upravnik stavbe stanovalce, pojasnjuje, da imajo toženci sicer možnost predlagati revizijo na vrhovnem sodišču. »Če bi vrhovno sodišče dopustilo revizijo, bi jo morali vložiti v 30 dneh, mi pa bi imeli možnost odgovora na revizijo. Glede na to, da o tem vprašanju že obstaja sodna praksa, sodba pa je v skladu z njo, močno dvomim, da bi bila revizija dopuščena,« še pojasnjuje odvetnica.