Zadnji interventni protikoronski zakon (PKP 10) je bil sprejet konec preteklega leta. Za zdravnike in zobozdravnike je do konca leta 2022 dvignil plačni strop za šest razredov, do 63. razreda. S tem bi osnovna mesečna bruto plača znašala dobrih 5010 evrov. Odločitev sodišča prihaja sredi pogajanj vlade in reprezentativnih sindikatov o višjih plačah ravno na podlagi sporne določbe.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Zahtevo za presojo ustavnosti dviga plačnega stropa so na ustavno sodišče kot volivci vložili predsedniki petih sindikalnih central, in sicer Branimir Štrukelj, Jakob Počivavšek, Evelin Vesenjak in Peter Majcen.
Dvomijo namreč, da je premik plačnega stropa za eno od skupin javnih uslužbencev kakorkoli povezan z interventnimi ukrepi za omilitev posledic epidemija covida-19. Prav tako po njihovi oceni pri spreminjanju plačne lestvice ustava preprečuje oz. ne omogoča prepovedi referenduma, kot je DZ sprejel sklep PKP 10.
Zahteva za presojo ustavnosti je bila zato primarno utemeljenega na določilih zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki v takšnih primerih, ko je državljanom odvzeta pravica do referenduma, omogoča presojo skladnosti zakona oziroma posameznih zakonskih določb z ustavo.
Ustavno sodišče ocenjuje, da bi izvrševanje morebiti protiustavnega spornega člena povzročilo hujše škodljive posledice. Glede na naravo zahteve bo sodišče tudi takoj nadaljevalo z odločanjem o zadevi. Ustavna sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli sta bila proti zadržanju in tudi prispevala ločeni odklonilni mnenji. Na odločitev ustavnega sodišča pa se je med tem že kritično odzval premier Janez Janša.