vestnik

Znanje ne sme biti samo na papirju

A. Nana Rituper Rodež, 28. 5. 2018
Aktualno

Pomurska izobraževalna fundacija PIF že šestnajstič nagradila mlade Pomurce, ki so svoj študij končali z izstopajočim raziskovalnim delom

Strokovna komisija, sestavljena iz pomurskih akademikov, članov Pomurske akademske znanstvene unije (PAZU), je po temeljitem preučevanju izbrala in nagradila pet raziskovalnih del. Tako sta pomursko raziskovalno nagrado za najboljšo doktorsko disertacijo za leto 2017 prejela dr. Alenka Kovačič (Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani) in dr. Miloš Borovšak (Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani), nagrado za najboljše delo aplikativnega pomena Luka Adanič (Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru), nagradi za najboljše magistrsko delo pa Ariela Abraham (Pedagoška fakulteta Univerze v Kopru) s področja družboslovja in humanistike ter Dušan Fister (Fakulteta za strojništvo in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru) s področja naravoslovja in tehnike.

Znati žogo ustvariti, ne le brcati

Dr. Mitja Slavinec, predsednik uprave PIF, je v nagovoru nagrajencev poudaril pomen znanja, ki mora biti ena najpomembnejših vrednot. Tudi zato so se pred šestnajstimi leti odločili, da bodo v Pomurju nagrajevali tiste, ki znajo svoje znanje koristno uporabiti in z njim prispevati k znanstvenim spoznanjem ter razvoju in napredku. Če je skoraj vsaka občina nekoč izbirala svoje športnike, ni bilo nobene, ki bi nagrajevala znanje. »Nam je bilo pomembno, da ne nagrajujemo samo tistih, ki znajo žogo brcati, ampak tudi tiste, ki znajo žogo ustvariti.« Mlade pa je spodbudil tudi k temu, da pogumno stopajo proti vrhu, predvsem pa naj jih ne bo strah uspeha in dobrega zaslužka.
Dr. Alenka Kovačič je v svoji doktorski disertaciji raziskovala pojavnost globoke venske tromboze in pljučne embolije ter dokazala, da so za preprečevanje velikega pomena preventivna terapija, vrsta zdravil in interakcije med njimi. Raziskava, ki so jo predstavili tudi v strokovnih in znanstvenih revijah, je toliko bolj relevantna za naše okolje, saj je bila izvedena med bolniki v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Pomeni pa originalen prispevek k znanosti na področju zdravljenja z zdravili pri kirurških bolnikih ter uspešno implementacijo klinične farmacije v Pomurju.
Dr. Miloš Borovšak se je v svoji doktorski disertaciji ukvarjal s sodobno elektroniko in raziskoval možnost drugačnih materialov v informacijski tehnologiji, o čemer je pisal tudi v mednarodnih revijah s področja fizike in materialov. Ob prevzemu nagrade je povedal: »Veseli me priznanje domačega okolja in da so prepoznali, da četudi nismo v Soboti ali Pomurju, nam ni vseeno za domačo regijo.« Pri svojem delu oziroma znanstveni raziskavi je nadgradil predhodne raziskave, želi pa, da bi njegova spoznanja z nadaljnjim raziskovanjem nadgradil še kdo. Dela v Ljubljani, bi se pa bil pripravljen, vsaj s svojim znanjem, vrniti, če bi bile primerne možnosti.

»Znanje gre v glavo skozi roke«

Luka Adanič je v svojem delu povezal izzive industrije in teoretično znanje. »Znanje gre v glavo skozi roke, zato sem želel v svojem magistrskem delu problem oziroma izziv, s katerim sem se srečal pri delu, bolj razdelati, spoznati ozadja, izboljšati proces ter dodati dodano vrednost podjetju in pridobiti karierne izkušnje. Ukvarjal sem se z razvojem preklopnih postaj za medicinske pline in alarmne sisteme, rezultate mojega dela pa smo uporabili pri razvoju novih produktov v podjetju Medicop, d. o. o. V Prekmurju je manj priložnosti za povezavo znanj in industrije, kot jih imajo sošolci z drugih koncev Slovenije, zato pa je ta toliko bolj dragocena. Priznanje mi pomeni dodatno priznanje za moj trud in dosedanje delo, predvsem pa znatno motivacijo za naprej.«
Ariela Abraham pravi: »To priznanje je veliko moralno zadovoljstvo na moji karierni poti in tudi velika motivacija za nadaljnje delo. Že med študijem sem ugotavljala, da je pri nas premalo pravljic in knjig za otroke s posebnimi potrebami. Tako sem se v svojem magistrskem delu na podlagi študija ter dela z otroki v vrtcih Hodoš in Gornji Petrovci posvetila knjigam za otroke in med drugim preučevala njihovo kakovost in ustreznost.« Pri tem je analizirala in interpretirala besedila, koliko so primerna za gluhe ali slabovidne otroke, dislektike, za otroke z motnjami v duševnem razvoju in druge, ter hkrati za otroke s posebnimi potrebami posebno pravljico tudi izdelala in jo uspešno pri otrocih tudi preizkusila.
»Te nagrade si ne morem lastiti le zase, zasluge zanjo imata tudi oba mentorja, ki sta mi pomagala, in družina, ki me je spodbujala. Z razvojem mehatronskih sistemov sem se ukvarjal že pri diplomskem delu, pri magistrskem delu pa sem to le nagradil in izdelal unikaten tip naprednega adaptivnega regulatorja. Ta model je bil uspešno uporabljen na realnem robotskem sistemu, kar lahko ima velik aplikativni pomen za podjetja in industrijo, saj gre za avtomatizacijo v tovarnah. Po končanem študiju bi se rad vrnil v regijo ali pri razvoju pomagal s svojim znanjem in izkušnjami,« pa je ob podelitvi nagrade povedal Dušan Fister.