Največji in najstarejši dom za starejše v regiji se je spet znašel v središču pozornosti. Svet javnega zavoda je pred dnevi začel postopek razrešitve dolgoletnega direktorja Zorana Hoblaja in mu dal osem dni, da odgovori na vse očitke, s katerimi utemeljujejo predlog za njegovo odstavitev. Očitki so hudi. Od zavajanja sveta zavoda, neizvrševanja njegovih sklepov in prikrivanja dokumentacije do malomarnega in negospodarnega dela, s katerim naj bi zavod oškodoval za več kot pol milijona evrov. Vzporedno so v igri še številne kazenske ovadbe, med drugimi je eno vložil celo minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac zaradi suma goljufije pri porabi evropskih sredstev, in gospodarske pravde. Krožijo tudi anonimke o mobingu in številnih drugih nepravilnostih v domu. Javni stampedo proti Hoblaju je v polnem razmahu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #26) Vladimir Vlaškalić: Nadaljevanke me ne zanimajo
Tokrat je na Vestnikov kavč sedel eden najprepoznavnejših dramskih igralcev iz Pomurja, član SNG Drame Maribor Vladimir Vlaškalić.
Vse se je začelo z Diano
Direktor enega najuspešnejših domov za starejše v državi, kot je javni zavod okarakteriziral Hoblaj zaradi bliskovitega pridobivanja evropskih sredstev, nikakor ni nepomembna oseba. Ne le zaradi statusa Doma starejših Rakičan in njegovega pomena za regijo. Hoblaj je na čelu tega zavoda od leta 2011, prihodnje leto bi se mu iztekel tretji zaporedni mandat. Je tudi v vodstvenih organih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, dolgoletni mestni svetnik na listi vladajočih Socialnih demokratov (SD), nekdanji podžupan, ki mu je Aleksander Jevšek ob odhodu v vlado zaupal vodenje občine, in mož, ki je doslej zaradi svojega staža in političnih povezav veljal za alfo in omego na področju institucionalnega varstva v regiji. Za nedotakljivega. Ne glede na to, kaj si kdo misli o njem, je Hoblaju treba priznati, da je rakičanski dom pod njegovim vodstvom eksponentno rasel. Od številnih investicij in obnov do širitve enot in mreže dnevnih centrov v regiji. V zadnjih letih je javni zavod prejel okoli 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev, glavnina je šla za prenovo matične enote v Rakičanu, ki je skupno stala več kot 14 milijonov evrov. »Razvijamo se še bolje kot kakšna pomurska občina,« je jeseni 2023 ponosno poudaril v mestnem svetu. V mesecih, ki so sledili, pa se je zvrstil niz dogodkov, ki so imeli usoden vpliv na današnje dogajanje, ko so Hoblaju čez noč skoraj vsi dotedanji zavezniki obrnili hrbet.
Prelomnica v njegovi do tedaj brezmadežni karieri se je zgodila pravzaprav nekoliko prej, ko je zaradi prenove matične enote leta 2022 vstopil v partnerstvo z odvetnikoma Dejanom Rituperjem in Ronniejem Christopherjem Horvatom, novopečenima lastnikoma soboškega hotela Diana. Javna skrivnost je bila, da bo Diana tudi po prenovi rakičanskega doma ostala v uporabi za institucionalno varstvo starejših, a nato je prišlo do preobrata. Svet zavoda je to možnost zavrnil, več kot 100 starostnikov pa se je iz nekdanjega hotela ob izteku leta 2023 vrnilo v prenovljeni dom v Rakičanu. Ob umiku iz Diane so Rituperju ostali domnevno neporavnani računi, ki so danes predmet pravd, opustošene sobe, kjer so še zmeraj nameščena imena nekdanjih stanovalcev, razdejani hodniki z močnim vonjem po urinu ter do nedavnega tudi vsa pohištvena oprema, ki jo je vodstvo javnega zavoda iz objekta povsem umaknilo šele ob koncu lanskega leta po pozivu sveta zavoda. Torej eno leto po prekinitvi najemne pogodbe, po kateri je javni zavod na mesec odštel 35 tisoč evrov. Lastnik objekta Rituper, ki je tudi sprožil več ovadb in civilnih tožb zoper Hoblaja, namiguje, da so se ob koncu leta 2023 v ozadju vrstili dogovori, kako bi ga stisnili v kot, da bi bil nepremičnino prisiljen prodati tretji osebi, nato pa bi dom vseeno pristal v Diani pod novim lastnikom. Rituper sedaj upa, da bo z morebitnim novim vodstvom javnega zavoda moč skleniti dogovor o poravnavi odprtih obveznosti, ki jih sedaj skuša izterjati po sodni poti.
Nevarnost razkola v lokalni politiki
Razreševanje Zorana Hoblaja je in bo prav gotovo prvovrstno politično vprašanje, ki lahko privede tudi do razkola v soboški koaliciji. Da se bo Hoblaj znašel v nemilosti sveta zavoda s tihim blagoslovom ustanoviteljice – države, se je šušljalo v celotnem minulem letu, ko je vlada v devetčlanskem svetu zamenjala pet svojih predstavnikov. Tudi danes je slišati očitek, da je celotna zadeva povezana z željo po političnem prevzemu javnega zavoda, pri čemer poleg Rituperja v ozadju nastopajo še nekateri drugi lokalno vplivni posamezniki, ki izkoriščajo hladno vojno med koalicijskima partnerjema, Svobodo in SD. Gre ne nazadnje za javni zavod, ki letno obrača 10 milijonov evrov, zaposluje čez 200 oseb in je odgovoren za več kot 200 oskrbovancev. Predsednica sveta zavoda Ines Magdič zavrača namigovanja, da je postopek razrešitve direktorja osebno ali politično motiviran, in poudarja, da si je svet zavoda ves čas prizadeval za korektno sodelovanje z direktorjem, a tega zaradi njegove ignorance niso zmogli vzpostaviti. Ravno tako zanika, da naj bi se sama v prihodnosti že videla na Hoblajevem stolčku. »Gre za neutemeljene in prezgodnje špekulacije ter preusmerjanje pozornosti,« zatrjuje Magdičeva, sicer direktorica puconske občinske uprave. Svet zavoda se bo, kot napoveduje, ponovno sestal že konec januarja, ko bo obravnaval morebiten zagovor direktorja in nadaljeval postopek v eno ali drugo smer. Tesna večina v svetu zavoda – za začetek postopka razrešitve je glasovalo pet od devetih članov – je prav gotovo že odločena, a preden bodo lahko Hoblaju pokazali vrata, bodo morali prestati še dve oviri. Največja se zdi pridobivanje mnenja mestnega sveta soboške občine. Bo Hoblajeva »rdeča družina«, kolegi, s katerimi že več mandatov deli svetniške klopi, res prižgala zeleno luč njegovemu prisilnemu slovesu? Na preizkušnji bosta lojalnost in načelnost, pa še kaj drugega, čeprav mnenje mestnega sveta ni zavezujoče. Zadnja faza je soglasje vlade k njegovi razrešitvi, kar pa glede na politične okoliščine ni pod vprašajem.
V katerem grmu tiči zajec, bo po potencialni razrešitvi jasno ob imenovanju vršilca dolžnosti direktorja in nato še Hoblajevega naslednika s polnimi pooblastili. Prav gotovo je povedno, da se vse skupaj dogaja v obdobju, ko je v vladi Hoblajeva SD. Težav pri pridobivanju zelene luči za tretji mandat leta 2021, ko je bila na oblasti vlada Janeza Janše in SD v opoziciji, ni imel. Za uspešno vodenje sta se mu ob 70-letnici doma poklonila celo takratni resorni minister Janez Cigler Kralj in tedanji predsednik države Borut Pahor. Hoblaj, ki je od lanskega avgusta bolniško odsoten z dela, vse očitke zavrača in trdi, da je v ozadju vsega Rituper. Ob tem napoveduje, da bo vso dokumentacijo in dokazila javno predstavil na tiskovni konferenci, ki jo bo sklical v naslednjem tednu.