Ustavno sodišče je z odločbo, ki jo je sprejelo 4. aprila, razveljavilo 5. odstavek 12. člena zakona, ki je bil v zakon dodan z dopolnitvijo zakona, sprejeto oktobra lani v ponovnem glasovanju po vetu državnega sveta.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Po množičnih kmečkih protestih bi vladna koalicija depolitizirala kmetijsko zbornico. Zrim ni prispeval podpisa: "Gre za maščevanje kmetom"
V državni zbor so vložili novelo zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), s katero bi političnim funkcionarjem in funkcionarjem političnih strank onemogočili izvolitev v organe KGZS.
Kršitev načela enakosti
Odstavek je določal, da za položaje v organih zbornice, torej v svet, upravni odbor ter za predsednika in podpredsednike, ne morejo biti izvoljene oz. imenovane osebe, ki so ob izvolitvi oz. imenovanju ali v obdobju dveh let pred tem bile člani organov političnih strank na državni ravni, poslanci Evropskega parlamenta in funkcionarji v Evropski komisiji in Evropskem svetu, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji, poslanci, poklicni župani, generalni direktorji in generalni sekretarji ministrstev, direktorji organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, generalni direktor in direktorji generalnih direktoratov v Evropski komisiji ter direktorji občinske uprave ali tajniki občine.
Ustavno sodišče je med drugim ugotovilo, da je KGZS v bistveno enakem pravnem položaju kot druge zbornice z obveznim članstvom - notarska, odvetniška, zdravniška, veterinarska in lekarniška -, zato bi moral biti podan razumen razlog za različno obravnavo te zbornice. Ta razlog pa ne iz zakonodajnega gradiva, ne iz odgovora DZ, ne iz mnenja vlade ne izhaja, je presodilo.
S tem je bil omenjeni odstavek neskladen s 14. členom ustave, ki določa, da so vsi pred zakonom enaki. Zaradi tega neskladja ustavno sodišče ni presojalo drugih očitkov predlagatelja. Med temi so bili kršenje pravice do upravljanja javnih zadev, načela jasnosti in pomenske določljivosti predpisov ter načela varstva zaupanja v pravo.
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je bil Rajko Knez, ki je dal odklonilno ločeno mnenje, izhaja iz odločbe, ki jo je danes objavil državni svet.
Ta je na neupravičeno omejevanje pasivne volilne pravice opozarjal že v zakonodajnem postopku. Ko je bila septembra lani novela sprejeta, je nanjo izglasoval odločilni veto. DZ je v ponovnem odločanju oktobra novelo znova sprejel.
Zrim in Horvat opozarjala že v štartu
Novelo so v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Matejo Čalušić, sedanjo kmetijsko ministrico. Predlagatelji so omejitev pasivne volilne pravice med drugim utemeljevali s tem, da naj bi preprečila konflikte interesov in korupcijska tveganja ter zagotavljala avtonomijo in "depolitizacijo" organov KGZS. Vlada je med drugim menila, da določba kljub pomislekom o morebitni neskladnosti z ustavo temelji na legitimnem cilju zagotavljanja javnega interesa in transparentnosti pri delovanju zbornice.
Zakonsko rešitev pa niso v celoti podprli v poslanski skupini SD, saj so tovrstni "depolitizaciji" nasprotovali štirje poslanci SD, med njimi najglasneje pomurski poslanec Damijan Zrim. V SD so bili skeptični ravno zaradi potencialno neustavnega posega v pasivno volilno pravico. Kot je že takrat dejal Zrim, meni, da je predlog zakona neustaven in odpira Pandorino skinjico. "Izgleda, da gre za maščevanje kmetom, ki so s protesti izrazili svoje stiske," je bil že ob vložitvi zakona v zakonodajni postopek kritičen pomurski poslanec. Tudi Jožef Horvat iz NSi je napovedal, da bo zakon "pogorel" na ustavnem sodišču. Pristojni odbor DZ je sicer prejšnji mesec zavrnil predlog novele zakona o KGZS, s katero so poslanci SDS predlagali črtanje sedaj razveljavljene določbe iz zakona.