Med poglavitnimi razlogi za spor s premierjem Robertom Golobom je neimenovanje Boštjana Lindava za generalnega direktorja policije s polnim mandatom in Slavka Koroša za direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge s polnim mandatom, omenjena tako ostajata zgolj vršilca dolžnosti. Bobnarjeva je obenem razkrila, da je Golob povrnitev zaupanja domnevno pogojeval z odpustitvijo določene osebe iz policije, ravno prepočasna čistka kadrov prejšnje vlade Janeza Janše pa je menda najbolj zmotila predsednika vlade.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Domnevni politični pritiski so opisani tudi v pismu Bobnarjeve premierju in poročilu Lindava, ki med drugim razkriva sugestijo Goloba za zamenjavo direktorja novogoriške policijske uprave in pohitritev postopka vrnitve Darka Muženiča na čelo Nacionalnega preiskovalnega urada. Zanimivo, v času Golobove vlade je ravno na čelu policijskih uprav, vsaj do sedaj, prišlo do najmanj sprememb, saj je vodstvo policije zamenjalo le direktorja v Kopru, v času Janševe vlade in notranjega ministra Aleša Hojsa pa je prišlo do zamenjav vodstev petih od osmih policijskih uprav. Najdlje je na stolčku direktorja Damir Ivančič. Murskosoboško policijsko upravo vodi že od februarja 2013, na to mesto ga je imenoval takratni generalni direktor policije Stanislav Veniger v času druge Janševe vlade, ko je notranje ministrstvo vodil Vinko Gorenak. Namestnica Venigerja je bila takrat Tatjana Bobnar.
Nesoglasja je povzročila tudi sprememba uredbe, s katero je vlada varnostno službo predsednika vlade priključila generalnemu sekretariatu vlade. To naj bi neformalno vodil nekdanji specialec, nepravnomočno obsojen zaradi gospodarske kriminalitete, Miloš Njegoslav Milović, ki ga v svojem poročilu večkrat omenja tudi Lindav. Bobnarjeva je domnevne politične pritiske naznanila tožilstvu in protikorupcijski komisiji.
Med kandidati tudi Lendavčan
V vladi so vse očitke zanikali, Golob pa je odstop Bobnarjeve zaradi izgube zaupanja tudi sprejel. V kabinetu predsednika vlade so kot dokaz, da političnih pritiskov ni bilo, objavili dopis namestnika generalnega direktorja policije Igorja Ciperleta, ki je po pooblastilu Lindava na izrecno vprašanje Goloba navedel, da v mandatu te vlade ni bilo primera, da bi kdor koli od ministrov, državnih sekretarjev ali drugih funkcionarjev želel pridobiti informacije o konkretnih postopkih, ki jih vodi policija, ali vplivati nanje. Očitke o političnih pritiskih so intenzivno zanikali tudi na vladni tiskovni konferenci, na kateri so kot »vladni odvetniki« nastopili pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, državna sekretarka v premierjevem kabinetu Maša Kociper in državni sekretar na notranjem ministrstvu Branko Lobnikar. Resor za notranje zadeve je po odstopu Bobnarjeve začasno prevzela ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ki lahko sedi na dveh stolčkih največ tri mesece. Med kandidati za novega notranjega ministra se najpogosteje omenjajo dosedanja državna sekretarja Tina Heferle in Lobnikar, ki živi v Lendavi, ter Boštjan Šefic, svetovalec odhajajočega predsednika države Boruta Pahorja za nacionalno varnost.
Nad odstopom ministrice je razočaran Damijan Zrim, koalicijski poslanec iz vrst Socialnih demokratov, ki pravi, da je Bobnarjeva svoje delo opravljala strokovno in predano, pri čemer sta bili njeni vrednoti legitimnost in korektnost. Zrim si želi, da bi notranje ministrstvo ponovno prevzela kompetentna oseba, saj je to po njegovih besedah izjemnega pomena za stabilno delovanje države. Na vprašanje, kaj meni o domnevnih političnih pritiskih in sporni vlogi Njegoslava Milovića, pravi, da morajo o prekoračitvi pristojnosti ali drugih sumih odločiti pristojni organi in institucije.
Veliko bolj gostobeseden je Jožef Horvat, poslanec opozicijske Nove Slovenije, ki na podlagi izjav in pisem nekdanje ministrice in Lindava ugotavlja, da je prišlo do političnih pritiskov na vrh slovenske policije. »Popolnoma se strinjam z nekdanjim šefom Sove, ki je povedal, da bi v razvitih demokracijah predsednik vlade že moral odstopiti,« je kritičen Horvat, ki dodaja, da je vladajoča Svoboda izgubila vso kredibilnost in prelomila predvolilne obljube o kadrovanju izključno na podlagi kompetenc in strokovnosti. Pri tem Horvat spomni tudi na dejanje Marte Kos, nekdanje podpredsednice Golobove stranke, ki je Svobodo razočarano zapustila z besedami, da to ni več njena stranka. V Novi Sloveniji obžalujejo, da je do politične nestabilnosti prišlo ravno sedaj pred zahtevnimi časi, saj je po besedah Horvata ključno vprašanje, kako se bodo državljani in gospodarstvo spopadli s prihajajočimi izzivi ob energetski draginji.
