Župan Občine Gornji Petrovci spregovoril: Pindža ni prodana

Pred kratkim smo poročali, da župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber že več mesecev pred javnostjo skriva informacije glede prodaje Pindže ter zapira seje tik pred zdajci. Ker se občina na novinarska vprašanja ni odzivala, smo se v začetku novembra obrnili na informacijsko pooblaščenko in ta je občino pozvala, naj odgovori na vsa zastavljena vprašanja.

Skliceval se je na občinski poslovnik

Župan Franc Šlihthuber se je takrat odzval s sklicevanjem na četrti člen poslovnika občinskega sveta Gornji Petrovci, ki pravi, da se javnost dela občinskega sveta lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebne pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna skrivnost. Dodal je, da lahko župan občinskemu svetu zaradi zagotovitve varstva podatkov predlaga zaprtje seje za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke ter da se zapisnik nejavne seje ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta in ne objavlja. Ker iz odgovora še vedno niso bile razvidne celovite in resnične informacije oziroma razlogi, na podlagi katerih so se odločili za zaprtje točk za javnost, smo ga ponovno pozvali k odgovoru.

Občine namreč v skladu s svojimi pristojnostmi ne odločajo o zadevah državne varnosti in podobnih vsebinah, povezanih z zakonom o tajnih podatkih, ki bi lahko bile razlog zaprtja seje za javnost, saj se to nanaša izključno na delo državnih organov. Zakon o poslovni skrivnosti, ki se prvenstveno nanaša na podjetja, pa izrecno določa, da med poslovne skrivnosti ne sodijo informacije, ki so po zakonu javne. Zavezanci, v tem primeru občina, pri obravnavi zahtevkov za dostop do informacij javnega pomena sicer lahko dostop v celoti ali delno zavrnejo, kadar se zahtevek nanaša na informacije, ki jih zakon opredeljuje kot izjeme. Vendar so tu pomembne tudi izjeme od izjem, po katerih se ne glede na siceršnje zakonske izjeme prostega dostopa do informacij javnega pomena dovoli dostop do zahtevane informacije, kadar gre na primer za podatke o porabi javnih sredstev, kar v primeru prodaje Pindže velja. Prav tako gre v navedenem primeru za močan javni interes, v zakonu o dostopu do informacij javnega pomena pa je navedeno, da se »dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije«.

Prodaja nepremičnin po zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti pa tudi ni vsebina, zaradi katere lahko občinski svet sejo zapre za javnost. Morebitna odprodaja nepremičnine mora biti namreč opredeljena v načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem, ki ga sprejme občinski svet.

Šlihthuber se je tokrat odzval in odgovoril na vsa vprašanja. Očitke skupine svetnikov, da nespametno in neodgovorno ravna s finančnimi sredstvi občine oziroma da pri razporejanju in uporabi sredstev za sofinanciranje investicij ne ravna skladno z namenom, zavrača. Ob tem je razložil, da so obveznosti do izvajalcev del pri večini objektov poplačane, obnova gasilskega doma v Neradnovcih pa v celoti izvedena. Poudaril je tudi, da je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo na poziv skupine svetnikov res opravilo nadzor, a pri tem ni ugotovilo nepravilnosti.

Ker je na sejah zapiral obravnavo točk o prodaji turističnega objekta Pindža in okoliških parcel, smo prosili tudi za odgovore o morebitni prodaji objekta. »Turistični objekt Pindža z okoliškimi parcelami ni bil prodan,« je odgovoril in dodal, da se zdaj prodaja za 250.000 evrov. »Načrti so, da turistični dom Pindža ponovno zaživi kot kakovosten gostinski objekt, ki jih v našem okolju primanjkuje,« je še dejal.