V že 27-letni »vladavini« župana Gornjih Petrovec Franca Šlihthubra, ki na županskem stolčku sedi vse od ustanovitve te goričke občine z okoli 2000 prebivalci, je primanjkljaj na občinskem računu vrtoglavo narasel. Po zadnjih podatkih ministrstva za finance je stanje skupne zadolženosti občine in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine konec letošnjega junija znašalo 3.989.087,06 evra, od tega znaša dolg občine 3.221.899,95 evra ter dolg pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine 767.187,11 evra. Dolg na prebivalca tako znaša okoli 2000 evrov, kar je največ v državi. Poleg tega ima občina že 12 let blokiran račun in trenutno na računu blokado občinskih sredstev v znesku 5.545.057,35 evra.
Zadolženost nad zakonsko mejo
Kot so za Vestnik pojasnili na ministrstvu za finance, največji obseg možnega zadolževanja v skladu z zakonom za Občino Gornji Petrovci za leto 2021 znaša 233.545 evrov, a ker ima občina blokiran račun in vseh odplačil za kredite ne odplačuje tekoče, niti jih ne izkazuje ažurno, na ministrstvu ocenjujejo, da bi skupaj letna odplačila glavnic in obresti obstoječe zadolžitve presegala največji obseg možnega zadolževanja v skladu z zakonom, hkrati se občina ne bi mogla zadolžiti na novo oziroma upravljati dolga občinskega proračuna v zakonskih mejah.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
»Občina posebnih opozoril ni prejela, saj veljavna zakonodaja tega ne določa, je pa ministrstvo s stanjem občine seznanjeno, prav tako se stanja zaveda tudi občina sama. Ministrstvo je z občino ustrezno sodelovalo in ji svetovalo, kako naj stanje sanira. Veljavne pravne podlage pa ne predvidevajo sankcij za tovrstne kršitve,« še odgovarja finančno ministrstvo na naša vprašanja o morebitnih opozorilih in sankcijah, ki lahko grozijo občini zaradi nebrzdanega zadolževanja. V vsakoletnem poročilu o stanju zadolženosti občin je Občina Gornji Petrovci že kot po pravilu posebej omenjena, saj ji kritična zadolženost povzroča velike težave pri poravnavanju tekočih obveznosti. Občina ima sicer že več let neporavnane dolgove iz naslova poroštev, izdala pa je tudi poroštvo pravni osebi zasebnega prava, kar je v nasprotju z zakonom, med drugim piše v poročilu finančnega ministrstva za leto 2019.
Dogovor z upniki mimo občinskega sveta, plačujejo tudi odvetnika
Znano je, da naj bi se župan brez sklepa občinskega sveta z nekaterimi upniki dogovoril za mesečno odplačevanje dolga, kar dokazuje primer Vrtcev Občine Moravske Toplice, ki so med upniki gornjepetrovske občine. Javni vzgojno-varstveni zavod je namreč preklical javno dražbo zoper gornjepetrovsko občino in na svoj račun dobiva mesečno 1500 evrov. Šlihthuber je tudi predsednik športnega društva NK Križevci, česar mu zakonodaja sicer ne prepoveduje, a to društvo je od občine v zadnjih dvajsetih letih oziroma od leta 2003, do koder sežejo javno dostopni podatki, prejelo več kot 660 tisoč evrov.
Kljub veliki zadolženosti se najde denar tudi za odvetniške storitve. Župan Šlihthuber je namreč z odvetnikom Mitjo Pukšičem iz Slovenske Bistrice mimo občinskega sveta sklenil pogodbo o storitvah in zastopanju. Občina se je v sklenjeni pogodbi zavezala plačevati mesečni pavšal v višini 600 evrov oziroma 732 evrov z davkom. Pukšič, ki je redno navzoč tudi na sejah občinskega sveta, je od gornjepetrovske občine doslej dobil 5856 evrov.
Povečanje zadolženosti gonjepetrovske občine je bilo sicer do nedavnega možno pri državnem proračunu za povratna sredstva, ki jih je za financiranje občinskih investicij odobravalo gospodarsko ministrstvo. Za tovrstne zadolžitve namreč ni bilo treba pridobiti soglasja finančnega ministrstva. To možnost je odpravil zakon o finančni razbremenitvi občin, a občine, kot poudarja finančno ministrstvo, sedaj vsak mesec prejemajo sredstva za uravnoteženje razvitosti občin. »Za vsako zadolžitev občine, pri kateri črpanje in odplačilo posojila nista v istem proračunskem letu, ministrstvo izda soglasje, skladno s pravilnikom o postopkih za izdajo soglasja k zadolževanju občin. Soglasje pa lahko ministrstvo izda ali ga zavrne le, če prejme vlogo občine,« so za naš časopis še pojasnili na finančnem ministrstvu.
Šlihthuber osumljen celo dajanja podkupnine
V svojem delovanju, za katero že ministrstvo opozarja, da ni v skladu z zakonom, je župan prišel tudi pod drobnogled policije in tožilstva. Na okrožnem sodišču v Murski Soboti se trenutno zoper Franca Šlihthubra vodita dve kazenski preiskovalni zadevi, ena zaradi kaznivega dejanja oškodovanja upnikov in druga zaradi kaznivega dejanja dajanja podkupnine. Pred okrajnim sodiščem pa se zoper občino vodi še osem izvršilnih postopkov na predlog različnih upnikov, je za Vestnik potrdil Branko Palatin, predsednik okrožnega sodišča v Murski Soboti. Dodatno nam je Desanka Novak, višja državna tožilka in namestnica vodje tožilstva v Murski Soboti, pojasnila, da je zaradi kaznivega dejanja oškodovanja upnikov zoper Šlihthubra vložena zahteva za preiskavo, ki pa še ni končana.
Tudi pod lupo inšpektorjev
Zoper goričko občino je bilo nedavno sproženih tudi več inšpekcijskih postopkov. Letos so tako okoljski inšpektorji uvedli postopek zaradi nezakonitega odlaganja gradbenih odpadkov v Stanjevcih. Občina je dobila odločbo o prepovedi nadaljnjega odlaganja in odstranitvi 930 kubičnih metrov gradbenih odpadkov, ki jo je po navedbah inšpekcije tudi že izpolnila. Občina se je znašla tudi v dveh postopkih gradbene inšpekcije. V prvem, ki je bil uveden v letu 2020 zaradi preverjanja zakonitosti gradnje pomožnega objekta ob nogometnem igrišču v Adrijancih, je inšpekcija ugotovila, da gre za nelegalen objekt, ki ga mora občina odstraniti. Toda občina je naknadno pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje in tako vzpostavila zakonito stanje in s tem se je inšpekcijski postopek končal. S sklepom je bil pravnomočno ustavljen tudi postopek, v katerem je gradbeni inšpektor preverjal, ali so izpolnjeni pogoji za začetek gradnje oziroma investicijsko-vzdrževalnih del obnove vaško-gasilskega doma v Neradnovcih, ki jih je občina izvajala med letoma 2017 in 2019. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da ni kršitve, izvedena dela pa po ugotovitvah gradbenega inšpektorja ne presegajo obsega investicijsko-vzdrževalnih del, ki se lahko izvajajo brez gradbenega dovoljenja.
Tako odgovarja župan Franc Šlihthuber
Gornjepetrovski župan Franc Šlihthuber odgovarja, da se glede sanacije dolga s strokovnjaki za upravljanje terjatev izvajajo številni ukrepi za poplačilo dolgov vsem dolžnikom. Na vprašanja o odvetniških storitvah Mitje Pukšiča pravi, da je že konkretno odgovoril občinskim svetnikom na seji občinskega sveta. Ob tem poudarja, da Pukšič skrbi za zakonito delovanje občine in občinske uprave, njegova prisotnost na sejah pa da je veliko prispevala k mirnejšemu in uspešnejšemu delovanju občinskega sveta. Povprašali smo ga tudi, kakšna je trenutno usoda objekta Pindže, ki je bil leta 2020 predmet prodaje. Župan pojasnjuje, da do realizacije prodaje ni prišlo in da ne more povedati, ali bo in kdaj bo. Občina si po njegovih besedah želi, da je na tem mestu pomembna turistična točka z gostinsko in drugo ponudbo. »Kazenski postopek zaradi oškodovanja upnikov v zadevi Pindža še poteka, zato zadeve ne bom komentiral, saj so tudi drugi obdolženci v postopku. Kazenski postopki, ki so, še potekajo in še niso končani, tako da o vsebini žal ne morem povedati nič,« pa je bil redkobeseden glede kazenskih postopkov, v katerih je osumljen oškodovanja upnikov in podkupovanja.