Občina Gornji Petrovci je že vrsto let ena najbolj zadolženih slovenskih občin, prav tako ima zaradi najemanja neugodnih posojil že dobrih deset let blokiran račun, kar pomeni težave pri poravnavanju obveznosti in izvajanju nalog. Kot vzrok za preveliko zadolženost občine skupina svetnikov, ki jo sestavljajo Jože Balek, Geza Šanca, Stanko Čerpnjak, Karel Luthar, Lidija Krpič Časar in Lilijana Svetec, navaja tudi nenamensko razporejanje in uporabo sredstev za sofinanciranje investicij, odgovornost za to pa pripisuje županu občine Francu Šlihthubru. »Zelo smo razočarani nad županovim nespametnim in neodgovornim ravnanjem s finančnimi sredstvi občine, na kar ga nekateri že vrsto let opozarjamo,« so povedali omenjeni svetniki.
Županu očitajo tudi, da povratna in nepovratna sredstva, ki jih prejme z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), razprši med več investicijskih projektov, v zadnjem času predvsem za večje obnove in nadzidave vaško-gasilskih domov, športnih igrišč in podobnih objektov, ki so v lasti društev.
Skupina svetnikov je v zvezi z očitanim poslala MGRT dopis, v katerem razlagajo, da so pri večini objektov obveznosti neporavnane. »Ugotavljamo tudi, da niso izvedena vsa dela, ki so navedena v posameznem dokumentu identifikacije investicijskega projekta (DIIP), sredstva pa so očitno porabljena. Po naših informacijah noben objekt po končani investiciji nima vselitvenega oziroma uporabnega dovoljenja,« so še zapisali v dopisu. V zvezi s tem dopisom je MGRT župana Šlihthubra pozvalo, naj pojasni ugotovitve skupine svetnikov. Ali je župan to storil, nam ni znano. Kljub temu da smo ga zaprosili za uraden odgovor, ga namreč do oddaje tega prispevka v tisk nismo prejeli, prav tako nismo prejeli odziva na to, kako odgovarja na očitke omenjenih svetnikov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Poskus diskreditacije vaškega predsednika?
Se je pa župan odzval na poziv MGRT, in sicer tako, da je sklical izredni občni zbor vasi Neradnovci, od koder prihaja svetnik Balek, ki je tam tudi vaški predsednik. »Sklic izrednega občnega zbora nikakor ni praksa, ampak izjemen primer. O nameravanem sklicu kot predstavnik vasi nisem bil obveščen, sam sem načrtoval sklic rednega občnega zbora za 24. marec,« je povedal Balek in dodal, da je glede na »animacijo županovih privržencev« šlo za poskus diskreditacije vaškega predsednika. »Očitano mi je bilo nagajanje v občinskem svetu,« je še dodal Balek, ki je želel vaščanom Neradnovec na rednem občnem zboru pojasniti, zakaj investicija v omenjeni vasi še vedno ni končana, čeprav bi morala biti že zadnjega oktobra lani. »Prevzem objekta je bil že dvakrat odpovedan, pa tudi sicer je gradnja okrnjena, saj niso izvedena vsa dela, navedena v DIIP,« je pojasnil občinski svetnik.
Da so odnosi med omenjeno skupino svetnikov in županom Občine Gornji Petrovci po zadnjih volitvah milo rečeno napeti, ni nobena skrivnost. Po besedah skupine svetnikov, pa tudi po videnem na sklicanem izrednem občnem zboru v Neradnovcih med njimi ni moč najti skupnega jezika. »Župan nas je vseskozi ignoriral in odklanjal sodelovanje z nami svetniki, ki ga na volitvah nismo podprli,« je povedal Balek in dodal, da je tudi zato na omenjeni izredni občni zbor kot vaški predsednik povabil druge svetnike ter predstavnika medija, kar je sprožilo neodobravanje župana ter dela vasi, ki stoji za županom. Ta je želel vaščanom predstaviti težave, s katerimi se srečujejo, ter pregled dosedanjih investicij iz občinskega proračuna ter predlog investicij v letu 2019. Na omenjeni zbor je župan poleg vaščanov povabil tudi predsednika odbora za proračun in finance v občini in predsednika Krajevne skupnosti Šulinci Draga Svetca, predsednika odbora za urejanje prostora, gospodarsko in cestno infrastrukturo pri občinskem svetu Stanka Habjaniča, predsednika vaške skupnosti Neradnovci in člana občinskega sveta Jožeta Baleka, predsednika Športnega društva Neradnovci Mitja Štefanickega, predsednico Društva žena Neradnovci Dragico Balek ter predsednika in upravni odbor Prostovoljnega gasilskega društva Neradnovci.
Ker je bilo že po prihodu čutiti napetost med že tako razdeljenimi vaščani ter svetniki in županom, se je ta po pozivu k nagovoru odločil, da zbora ne bo nadaljeval, češ da vpričo svetnikov in medijev ne bo razkrival nekaterih stvari. Kljub burni razpravi je župan nadaljeval, vendar za kratek čas. Ko je navajal, koliko je bilo vloženih sredstev in pridobljenih investicij v preteklih letih za vas Neradnovci, je povedal tudi: »Prišli smo v situacijo, ko moramo svoje lastne zadeve okrog razvoja Občine Gornji Petrovci razlagati tistim, ki nimajo s tem nobene zveze. To pa je država.« Na to njegovo izjavo je reagirala svetnica Lidija Krpič Časar, ki je dodala, da denar vseeno dá država. Ta pripomba je pri županu Šlihthubru izzvala nejevoljo in uporabo vulgarne besede, namenjene omenjeni svetnici, nato pa je bil zbor prekinjen, saj je župan prostor zapustil, za njim pa tudi vsi drugi. Po našem odhodu se je župan sicer vrnil in z nekaj vaščani zbor nadaljeval. Svetnica Lidija Krpič Časar pa je župana zaradi osebnega napada prijavila policiji.
Zadolženost
Kot rečeno, je gornjepetrovska občina najbolj zadolžena občina. Po podatkih ministrstva za finance je najvišji skupni dolg na prebivalca znašal 1847 evrov. Dejstvo je tudi, da se je, kot so zapisali pri omenjenem ministrstvu v poročilu o zadolževanju občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2017 ter zadolženosti na dan 31. 12. 2017, skupni dolg občine na prebivalca konec leta 2017 v primerjavi z letom prej povečal, in sicer z 1813 evrov v letu 2016 na prej omenjenih 1847 evrov v letu 2017, vzrok za to pa je poleg odseljevanja prebivalcev tudi dodatno zadolževanje občine pri državnem proračunu. Občine se namreč za investicije po zakonu o financiranju občin (ZFO) lahko zadolžijo prek zakonske meje zadolžitve, ki je določena v tem zakonu, in brez soglasja ministrstva za finance.
