V sklopu zadnje točke minule seje Sveta pomurske razvojne regije (svet regije) so na pobudo puconskega župana Uroša Kamenška pomurski župani obravnavali še predlog za zagotovitev sredstev za namen uravnoteženja razvitosti občin v letih 2024 in 2025 v višini osmih odstotkov skupne primerne porabe občin. V skladu z zakonom o financiranju občin je ta delež sicer 6-odstoten, a je prejšnja vlada v letih 2022 in 2023 ta delež zvišala na osem odstotkov, aktualna vlada pa namerava ta delež vrniti na "predcovidno" raven.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Noršincih trčili osebno in tovorno vozilo
Dve osebi sta se lažje telesno poškodovali.
220 tisočakov manj za občino Puconci
Po besedah Kamenška to na konkretnem primeru občine Puconci pomeni slabih 220 tisoč evrov manj investicijskih sredstev. V sklopu pogajanj za višino povprečnine, ki je za zdaj določena pri 700 evrih za leti 2023 in 2024, občinska združenja na podlagi izračuna stroškov predlagajo povprečnino za leto 2024 v višini 799,58 evrov in za 2025 v višini 815,69 evrov, sredstva za uravnoteženje razvitosti občin pa naj se ohranijo na višini osem odstotkov, a le za občine, ki so bila prizadeta v letošnjih neurjih. Kamenšek se s tem ne strinja, saj meni, da bi morali biti za obnovo po poplavah drugi viri financiranja, čeprav imajo tudi v puconski občini zaradi sanacije plazov milijonsko škodo. "Bojim se, da bomo ostale občine, ki smo sicer tudi imele škodo, prikrajšane kar se tiče razvoja," je opozoril puconski župan in nadaljeval, da se stroški občin višajo, sredstva pa krčijo.
"Če se bo s to dinamiko nadaljevalo, bo naša glavna skrb, katero cesto bomo asfaltirali. Če bo to tako, lahko povem, da je to moj prvi in zadnji mandat. Moj cilj ni, da bom asfaltiral ceste, ampak, če si želimo razvoja, potrebujemo sredstva. Če pa bo res poglavitna naloga asfaltiranje cest, pa se resno sprašujem, ali potrebujemo toliko občin in županov," je bil jasen Kamenšek.
V istem tonu so v razpravi nadaljevali tudi njegovi kolegi iz Pomurja. Moravskotopliški župan Alojz Glavač je tako poudaril, da so ti odstotki pri uravnoteženju razvitosti občin za njegovo občino morda celo bolj pomembni kot višina povprečnine, ki je pravzaprav poglavitnega pomena zgolj za tri, štiri največje občine v državi. "Tu izgubimo tisto razliko in zaostanemo za drugimi," je med drugim opozoril. Nekaj pikrih je nanizal tudi tišinski župan Franc Horvat, sicer trenutno predsedujoči svetu regije, ki je dejal, da se občine obravnava kot sovražnice, ampak ne s strani države, temveč s strani državne birokracije. Pri tem je napovedal, da bo, če ne bo napredka pri usklajevanju trase visokovodnega nasipa ob reki Muri v tišinski občini, z imeni in priimki ter fotografijami javno razkril tiste, ki soglasja nočejo podati. Podobno je povedal beltinski župan Marko Virag, ki je bil kritičen do državnih birokratov in jih označil za srž problema. "Ni problem na ministrstvih in v vladi, tudi ne v parlamentu. Problem je v birokratih in v teh petih letih, odkar sem župan, se ni nič spremenilo. Dokler bodo taki ljudje vodili državo, lahko povprečnino dvignemo tudi za 100 odstotkov ...," je v istem slogu nadaljeval in navedel primer neuspešnega razpisa za sofinanciranje s strani države, kjer je beltinska občina po njegovih besedah izpadla zaradi "vejice in pike", torej je bila neuspešna zaradi tehnične in ne vsebinske napake.
Župani so naposled izglasovali sklep, da naj se sredstva za uravnoteženje razvitosti občin ohrani na višini osmih odstotkov skupne primerne porabe občin, a kaj hitro bo jasno, koliko posluha bodo imeli, saj so proračunski dokumenti že v zakonodajnem postopku. Vladi se lahko hitro zgodi, da bo imela odprto novo fronto, ki si je v tem trenutku zagotovo ne želi odpirati.