V nizu regijskih srečanj, ki se v zadnjih mesecih odvijajo pod okriljem Skupnosti občin Slovenije (SOS), največjega reprezentativnega združenja občin v Sloveniji, je tokrat prišlo na vrsto tudi Pomurje. Predsedujoči SOS Vladimir Prebilič je po srečanju, ki je potekalo v ljutomerskem Hotelu Jeruzalem, skupaj z gostiteljico srečanja, ljutomersko županjo Olgo Karba, spregovoril, o čem je tekla beseda. Izpostavil je tri področja: neurejeno financiranje občin, prepočasno sanacijo po poplavah, ki pod vprašaj postavlja realizacijo že alociranih 1,5 milijarde evrov in zaustavlja investicijsko dinamiko v občinah, in status županov, konkretno županske plače, ki niso bile usklajene že 13 let.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Gradnja nasipov ob reki Muri pretežno še vedno na mrtvi točki
Poslanec Jožef Horvat je tokrat glede projekta soočil tako ministrico za kmetijstvo Matejo Čalušić, kakor tudi ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka.
Kot je dejal, glede tega dialoga z vlado ni, čeprav gre pri županskih plačah izključno za strošek občinskih proračunov, ob tem pa ponovil že znano anekdoto, ki se je pripetila na srečanju vlade z župani na Brdu pri Kranju lanskega junija. Premier Robert Golob je namreč županom takrat na županske pozive k ureditvi njihovega statusa svetoval, da naj živijo od prihrankov, tako kot to počne on.
Po besedah Prebiliča se sicer tudi v Pomurju občine soočajo s podobnimi problemi kot drugod v državi, na sestanku v Ljutomeru pa so izpostavili še dve veliki problematiki: prostorsko načrtovanje in urejanje ter upravljanje vodotokov. Predlog občin je namreč, da bi imele neke vrste nadzorno vlogo nad delom koncesionarja, ki skrbi za vodotoke na posameznem področju, slednji pa bi dobil plačilo za opravljeno delo šele takrat, ko bi občine dale zeleno luč, da so zadovoljne z opravljenim. "Tu bi lahko bili oči in ušesa države," je poudaril kočevski župan.
O pomanjkanju županske modrosti na državni ravni
Malo za šalo, malo za res, nas je zanimalo, ali zaradi vladnega neposluha tudi župani pripravljajo stavko, kar je Prebilič v smehu seveda zavrnil, čeprav je v nadaljevanju povedal nekaj krepkih na račun aktualne oblasti - tako izvršilne kot zakonodajne."Vidi se, to pa lahko rečem, da je manj razumevanja za lokalno samoupravo, ker se je zgodilo to, da ljudje, ki pridejo v državni zbor in opravljajo najvišje funkcije, niso nikoli bili del nobenega upravljanja v lokalnem okolju in se jim to pač ne zdi potrebno," je izrazil obžalovanje in nadaljeval: "Vsak premier bi moral biti najprej župan. Moraš se naučiti upravljati z manjšimi sistemi, naučiti biti skromen in ponižen ter odprt do ljudi. Če teh vrlin nimaš, ves čas prihaja do tega, da problemov ljudi preprosto ne razumeš. To je slabo za delovanje vseh sistemov države," je povedal predsedujoči SOS, ki se je v tem kontekstu ob našem poizvedovanju zavzel tako za vrnitev združljivosti poslanske in županske funkcije ter opolnomočenje državnega sveta, čeprav je priznal, da si politične stranke tega ne želijo, saj bi se tako omejila njihova moč in vpliv.
V Evropski parlament, da bi pomagal občinam
Na naše novinarsko vprašanje glede kandidature za evropskega poslanca je odgovoril pritrdilno, pri čemer je dejal, da mu bo v pomoč zunajparlamentarna stranka Vesna, ki je tudi podprla njegovo predsedniško kandidaturo leta 2022. Računa tudi na pomoč in podporo županskih kolegov. Jasno je namreč, da bo potreboval podpise 1000 volivcev, saj ni prav verjetno, da bi Vesni uspelo zbrati podpise najmanj štirih poslancev državnega zbora, glede na to, da se vse parlamentarne stranke podajajo na evropske volitve. Pri razlogih za svojo kandidaturo je izpostavil dve stvari, in sicer, da bi župani dobili več informacij o dogajanju v Bruslju in, da bi imeli možnost sooblikovati predloge o uporabi evropskih sredstev. "Ko že imamo operativni program, poslušano eno in isto zgodbo: nič več se ne da storiti. Torej, preskočimo to in začnimo tam, kjer lahko - v Evropskem parlamentu," je pojasnil kočevski župan. Tudi o tem je sicer, kot so naknadno navedli v sporočilu z javnost, tekla beseda na samem srečanju v Ljutomeru, saj so predvsem manjše občine zaradi razpisnih pogojev za pridobitev evropskih in drugih sredstev počutijo zapostavljene, ker ne morejo konkurirati večjim.
Direkcija za vode bo polemično traso nasipa predstavila ljudem
Ob koncu je spregovorila še gostiteljica, ljutomerska županja Olga Karba, ki je izpostavila predvsem problematiko v zvezi z gradnjo nasipov ob reki Muri. Projekt je namreč zaradi nezmožnosti sprejema kompromisa med interesi varovanja narave, premoženja in kmetijskih površin, na mrtvi točki, rok za koriščenje evropskih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, gre za okoli 50 milijonov evrov, pa se nevarno približuje - konec junija 2026.
"Gre za poseg na 70 hektarjev kmetijskih površin, zavod za varstvo narave pa se postavi na okope, da se čaka na belo vrbo. To je meni nedopustno," je bila jasna županja, ki nam je pojasnila, da naj bi 15. februarja med tukajšnje ljudi prišli predstavniki direkcije za vode, ki je naročnica projekta, in predstavili potek predvidene in polemične trase nasipa. "Zahtevali smo tudi prisotnost zavoda za varstvo narave in zdaj čakamo ter upamo, da se bo to zgodilo," je še dejala Karbova.