Velik del otroštva, predvsem v počitnicah ali pa ko je bilo na kmetiji več dela, je Žužana preživela pri dedku in babici v Lendavi. »Od spomladi do jeseni sem bila v Lendavi, vendar sta vsako nedeljo prišla oče in mama na obisk, potem smo imeli še skupno kosilo. Tudi sicer me je oče prišel pogledat vsak dan, če mu ni uspelo zjutraj, me je prišel pogledat enkrat med dnevom,« je povedala Žužana in dodala, da je imela zelo lepo otroštvo, saj so bili tudi sicer s preostalimi člani družine zelo povezani in so si med seboj vseskozi pomagali. »Ko je bila žetev, so prišli na kmetijo pomagat tudi očetovi bratje. Starša namreč nista bila zaposlena. Moj dedek je imel doma trgovino z lesom in žago, tako da je oče poleti delal na kmetiji, pozimi pa pri njem na žagi,« se spominja Sečkova.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Dvakratni bis za zasedbo Silence v Murski Soboti
Tako kot decembra 2022 v Lendavi je tudi v Gledališču Park v Murski Soboti na tokratnem koncertu skupine Silence dvakrat zahtevalo dodatek. In ga tudi dobilo.
S slovenščino se je srečala v osnovni šoli
Žužana je torej odraščala na dvojezičnem območju, čeprav se je s slovenskim jezikom prvič srečala šele v osnovni šoli. To je obiskovala v Lendavi, vendar pa takrat šole še niso bile dvojezične. »Bil je čisto slovenski in čisto madžarski oddelek, jaz sem obiskovala slovenski oddelek. Na začetku je bilo naporno, ker nisem imela predznanja slovenščine, vendar sem se hitro privadila.« Znanje slovenščine pa je bil pogoj, da so lahko otroci nadaljevali šolanje tudi izven Lendave. Ravno zato se je Žužanin oče odločil, da bo vseh osem let obiskovala slovenski oddelek.»Šolanje sem nadaljevala v Murski Soboti, kjer sem se vpisala v trgovsko šolo,« je povedala Žužana. V času srednješolskega izobraževanja je živela v Murski Soboti, med počitnicami pa se je vračala domov, kjer je pomagala na kmetiji.
Do upokojitve pri istem delodajalcu
Med srednjo šolo je spoznala tudi svojega moža, takrat še fanta. S soprogom Janezom sta se spoznala v razredu, bila sta namreč sošolca. »Ko sva končala s srednjo šolo, sem jaz odšla nazaj domov, on pa v vojsko. V tem času, ko je on služil vojaški rok, sem jaz že dobila prvo redno zaposlitev kot prodajalka v podjetju Astra v Murski Soboti in kmalu po tistem, ko se je vrnil, sva se tudi poročila. To je bilo leta 1970, imela pa sva pravo tradicionalno madžarsko poroko, ki je trajala dva dni,« se spominja Žužana.
Takrat so se mladi hitro poročali, zato tudi njeni starši temu niso nasprotovali. Žužana je namreč šla od doma, z možem sta živela pri njegovih starših. »26 let sem bila snaha, vsi pa so me spraševali, če sem nora, da grem živet k tašči. Vendar ni bilo kreganja, vsak je kdaj popustil in očitno nam je uspevalo. Lepo mi je bilo tudi, ker mi ni bilo treba skrbeti, kje bom pustila otroke. Vedela sem, da bodo v dobrih rokah,« je povedala Žužana. V zakonu sta se jima namreč rodila dva sinova, Borut leta 1971 in Tomaž leta 1975. Takrat še ni bilo tako dolgega porodniškega staža, kot je danes, zato se je morala po treh mesecih vrniti v službo in ji je pomoč tašče prišla zelo prav. Oba z možem sta bila namreč zaposlena kot prodajalca, on pri Pomurski založbi, ona pa do leta 1992 v Obutvi Astra, kasneje se je podjetje sicer preimenovalo, vendar je tam ostala do leta 2004, ko se je tudi upokojila.
Celotno zgodbo o Žužani Sečko lahko preberete v aktualni številki Vestnika.
