Sekretar zveze Matjaž Juhart je povedal, da od države pričakujejo odškodnino v obliki enkratnega zneska ali doživljenjske rente za vse, ki so bili zaradi prepovedi znakovnega jezika diskriminirani. V zvezi ocenjujejo, da je teh oseb med 300 in 500. Juhart je pojasnil, da je bil znakovni jezik po letu 1880 v šolah prepovedan, saj so menili, da je za gluhe škodljiv, šele leta 1986 pa so se začeli prvi koraki k ponovni uvedbi znakovnega jezika. V Sloveniji so zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika sprejeli leta 2002. "Dejansko je šlo za jezikovni genocid nad znakovnim jezikom," je prepričan. "Vse to je povzročilo hude posledice na izobraževalnem, socialnem in zaposlitvenem področju ter duševnem zdravju," je dodal Juhart.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Na novinarski konferenci so svoje osebne zgodbe predstavili predsednik zveze Mladen Veršič, podpredsednica zveze Jasna Urban in skrbnica projekta slovar znakovnega jezika Valerija Škof. Veršič je dejal, da so jim v času njegovega šolanja prepovedali kretati, ob kretanju pa so jih učitelji kaznovali, tepli in vezali roke. Juhart je opozoril še, da tudi danes gluhi v šolah nimajo predmeta znakovni jezik, kjer bi se o njem sistemsko izobraževali. Slovenski znakovni jezik je bil pred dvema letoma vpisan v slovensko ustavo. Kljub temu še vedno ni urejena sistemska skrb za razvoj slovenskega znakovnega jezika, kar pomeni težave na področju izobraževanja gluhih otrok. Ob dnevu Primoža Trubarja, ki ga obeležujemo danes, so v zvezi izpostavili, da je tudi slovenski znakovni jezik slovenski jezik in zahtevajo, da država prizna in financira skrb za razvoj znakovnega jezika.
Po Juhartovih besedah je v Sloveniji okoli 200.000 oseb z različnimi stopnjami izgube sluha. Približno 1100 gluhih uporablja znakovni jezik, 300 gluhih pa ga ne uporablja. Analizi državne skrbi v letih 2006 in 2009 pa sta pokazali, da je izobrazbeni nivo gluhih med vsemi najslabši, da so socialni transferji gluhih najslabši in da je socialnoekonomski položaj gluhih v primerjavi z vsemi invalidi najslabši, je dejal.