Violinist Miha Kavaš je glasbeno pot začel v Mladi beltinski bandi. Zadnja leta ga največkrat na odru vidimo v zasedbi Ethnotrip, sodeluje pa še z glasbenimi skupinami Marko banda, Transmuranus, Pannonium orchestra in drugimi.
Leta 2019 je zasedba Ethnotrip izdala tretji album Preden se zdani, z ženo Tjašo Šimonka Kavaš pa sta združila zbore in ansamble z Osnovne šole Beltinci in OŠ III Murska Sobota, na katerih poučujeta, in nastal je šolski projekt Tam v meglici nad mursko vodo. »Projekt je nastal na Tjašino pobudo ob stoti obletnici priključitve Prekmurja k matici. Koncerti, ki so sledili, so bili izredno lepo sprejeti, tako med najinimi pevci in glasbeniki, občinstvom kot pri avtorju skladb Vladu Kreslinu, ki je z nami tudi nastopil. Kot krona vsega smo imeli čast nastopiti na državni proslavi ob omenjenem prazniku v Beltincih.« S Tjašo sta lani ob pomoči založbe Kreslin izdala pesmarico s temi pesmimi za mladinski zbor in ansambel. Lani in predlanskim je sodeloval še z glasbeniki iz mariborske skupine Ezl ek in kantavtorjem Markom Groblerjem, dodaja Miha.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Nastajata nova albuma Marko bande in Ethnotripa
V zadnjih dveh letih je skupina Marko banda intenzivno pripravljala nov album, ki bi moral iziti lani ob tridesetletnici skupine, a so zaradi epidemije izid prestavili na to leto. »Za zdaj je v načrtu, da bo album izšel konec maja, prvič ga bomo predstavili na festivalu Godibodi 28. maja na ljubljanskem gradu. Na zgoščenki bo mogoče slišati tudi pozabljene prekmurske ljudske pesmi, ki sva jih z ženo izbrskala v arhivu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani in so bile posnete v Prekmurju v petdesetih letih prejšnjega stoletja.« Zaradi omejitve prehajanja občinskih mej so morali oktobra odpovedati tudi že dogovorjeno snemanje novega albuma skupine Ethnotrip v Mariboru.
Na njegove glasbene začetke je najbolj vplivalo sodelovanje pri Mladi beltinski bandi, ki je bila ustanovljena predvsem kot skupina, ki bo nasledila Marko bando pri spremljanju beltinske folklorne skupine. A prav z njo je prišel v stik z drugačno glasbo. »Samo Budna, ki je bil naš mentor, nas je večkrat povabil na koncerte skupine Posodi mi jürja. Moj prvi pravi stik z rock glasbo je bil pri mojih dvanajstih letih ravno njihov koncert v Ambasadi ŠKM v Beltincih.« Člani Mlade beltinske bande so bili odprti za sodelovanje s skupinami drugih glasbenih slogov. Miha ima tudi zelo lepe spomine na sodelovanje in skupno koncertiranje s skupino ŠKM banda, kjer sta se prepletali ljudska in rock glasba.
Prekmurska ljudska glasba in rock
Njegov prvi koncertni nastop je bil na koncertu Marko bande leta 1997 v starem soboškem kinu. Takrat so skupino, v kateri je igral, imenovali Čundraš banda. »Zanimivo je bilo, da je napovedovalec kar trikrat napovedal Marko bando. Prvič smo prišli na oder 'čundraši'. Ko jo je napovedal drugič, sta prišla na oder brata Kociper in šele v tretje je prišla Marko banda.« V času srednje šole se je preizkusil tudi v preigravanju hitov skupin, kot so Guns'n'Roses, Pink Floyd in Dire Straits. Mladi glasbeniki so ustvarjali tudi svojo glasbo, ki pa je na žalost nikoli niso kakovostno posneli, pravi Miha. Ko je bil v srednji šoli, je ugotovil, da bo glasba tvorila velik del njegovega življenja, zato je izbral poklic, s katerim je tudi povezan s tem, kar najraje dela. »Takrat še nisem kaj preveč razmišljal o pedagoškem poklicu. Po desetih letih pedagoškega dela pa vem, da sem se odločil prav. Pedagoški poklic ima tako pozitivne kot negativne plati, življenja in stika z ljudmi pa mu ne manjka, tako kot pri glasbi.«
Za njim je veliko glasbenih projektov, nastopov in glasbenih sodelovanj. Najbolj so mu ostala v spominu gostovanja v tujini: Franciji, Luksemburgu, Latviji, Nemčiji, Makedoniji, Srbiji, Črni gori ... V času predsedovanja Slovenije Evropski uniji so z Mlado beltinsko bando predstavljali Slovenijo v Bruslju in Strasbourgu. »Glede koncertov bi omenil kar nekajkrat razprodane koncerte s skupinama Marko banda in Ethnotrip v Gledališču Park v Murski Soboti.« Koncerti v domačem okolju imajo poseben čar, saj je publika do domačih skupin še posebej kritična, mogoče še posebej v Prekmurju, dodaja. S skupino Ethnotrip je nastopil tudi na nekaj pomembnejših festivalih v regiji, kot so Nišville jazz festival v Nišu, Karusel v Čačku, Kozara Etno festival v Banjaluki, Mano festival v Marburgu in drugi. »Omenil bi še sodelovanje s skupino Hexenbrutal trio in sodelovanje v oddaji Izštekani na Valu 202, v kateri sem igral na devet različnih instrumentov. S skupino smo z glasbo sodelovali tudi v plesni predstavi Matjaža Fariča z naslovom No more solo, kar je bila zares zanimiva izkušnja. V okviru evropske prestolnice kulture Maribor 2012 sem sodeloval s pomurskimi glasbeniki in literati v projektu Murske balade in romance. S člani skupine Ethnotrip pa smo z glasbo sodelovali pri filmu Stric Geza ide v Zaturce in dokumentarnem filmu Irena, lahko noč.«
Zaradi omejitev manj ustvarjalen
Glasba mu pomeni način življenja. Sprosti se in si nabira energijo s sprehodi v naravi, kolesarjenjem in izogibanjem ljudem z negativno energijo. Zaradi omejitev v zadnjem letu ni bil tako ustvarjalen kot leta prej. »Pri meni in – kot opažam – tudi pri veliko drugih glasbenikih velja, da potrebujemo neke zunanje dražljaje, da začnemo ustvarjati. Najbolj sem ustvarjalen takrat, kot sem pod pritiskom in zmanjkuje časa. Kljub vsemu se glasbeniki ne damo in skušamo držati stik s poslušalci prek spletnih koncertov v živo in snemanjem pesmi iz dnevnih sob.« Nekateri takšni dogodki odpirajo možnost sodelovanja in spoznavanja ljudi, ki jih drugače ne bi. Februarja je z ženo Tjašo in cimbalistom Danijem Kolaričem sodeloval v zanimivem spletnem pustovanju Slovencev iz San Francisca. »Sicer pa glasba nastaja ali kaplja ves čas, če omenim samo trenutno najbolj aktivne skupine Transmuranus, Ethnotrip, Marko banda, Pannonium orchestra …« Odzove pa se tudi kakemu snemanju s skupinami, kot je bilo to lani z zasedbama Romano Glauso in Gruden. Stik s publiko pogreša enako kot vsak drug glasbenik, verjetno pa ne toliko, kot bi to pogrešal nekoč. »Vsakemu glasbeniku je odziv publike pomemben, mi pa v zadnjem času ogromno pomeni tudi ustvarjanje brez pritiska, da bi v nekem terminu moral to ustvarjanje dati v kritiko občinstvu.«