Franc Šlihthuber, župan Občine Gornji Petrovci, je bil v ponedeljek na soboškem okrožnem sodišču obsojen na 14 mesecev zaporne kazni. Državna tožilka Jana Rogan mu je uspela dokazati, da je s tem, ko je prednostno po svojem izboru poplačeval upnike občinskega komunalnega in gostinskega podjetja Pindža, ki je imelo od maja 2010 blokiran poslovni račun, storil kaznivo dejanje oškodovanja upnikov. Plačevanje računov Pindže prek asignacijskih pogodb, ki jih je poravnavala Občina Gornji Petrovci, je trajalo vse do stečaja podjetja v letu 2017. V Pindži so vsa ta leta pripravljali sezname upnikov, ki so izstavili račune, in te sezname odnesli do Šlihthubra, ki je nato sam izbral, katere bodo plačali.
Za en milijon evrov škode
Po izračunu Roganove je bilo upnikom, ki jih Šlihthuber ni izbral oz. jim občina ni plačevala računov za izstavljene obveznosti, povzročenih za milijon evrov škode. Takšen način plačevanja upnikov je bil po mnenjih izvedenk ekonomske in finančne stroke, ki sta nastopili na sodišču – Alenke Gril in Alenke Dervarič –, nezakonit. Če so se že odločili za tak način plačevanja upnikov, bi morala Pindža občini izstavljati račune za opravljene storitve, občina pa bi morala poravnavati obveznosti Pindži in ne z asignacijsko pogodbo neposredno upnikom. Ker pa je imelo podjetje blokiran transakcijski račun, to seveda ni bilo izvedljivo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Dežurstvo za najmlajše paciente) Za zdaj še ni sprememb
Dežurstvo za otroke, šolske otroke in mladostnike ob koncih tedna in prazniki še naprej v ZD Murska Sobota.
Kot sta še na sodišču večkrat ponovili izvedenki, bi pristojni morali za Pindžo, ko je bila uvedena blokada računa, predlagati stečaj, ne pa da so vedno znova prevzemali nove obveznosti, za katere je tudi župan Šlihthuber vedel, da jih ne bodo mogli izpolniti. To pa je trajalo kar sedem let. Tako Grilovo kot Dervaričevo je zmotila še pasivnost nadzornega sveta podjetja, v katerem vodstvu niso zastavljali nobenih vprašanj, obenem pa so z zamikom potrjevali letna poročila o poslovanju Pindže. Na to se je v svoji sklepni besedi oprla tudi tožilka, ki je za župana zahtevala 18 mesecev zapora, sodnica Natalija Goldinskij Husar, ki je razsojala v zadevi Pindža, pa se je odločila za štiri mesece nižjo kazen. Kot je povzela v izreku sodbe, se brez Šlihthubra v podjetju Pindža ni zgodilo nič. V podjetju je bil kot župan tudi direktor do leta 2006, in čeprav je vsa leta vedel, kakšno je finančno stanje Pindže, je nadaljeval nezakonito prakso.
Čeprav štiri mesece manjša, kot je zahtevala tožilka, ima izrečena sodba Goldinskij Husarjeve za Šlihthubra še eno pomembno posledico. Iz zakona o lokalni samoupravi izhaja, da županu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. Pravnomočnost sodbe je pričakovati šele spomladi prihodnje leto. Mitja Pukšič, županov odvetnik, bo namreč zagotovo glede na vse manevre, s katerimi je zavlačeval in opravičeval svojega varovanca vse od začetka sojenja avgusta 2022, vložil pritožbo na višje sodišče. Šlihthuber pa bo lahko zaprosil soboško okrožno sodišče, da svojo kazen odsluži bodisi v zaporu ob koncih tedna ali z delom v splošno korist oz. korist družbe.
Direktor bo delal v korist družbe
Franc Šlihthuber se je na sodišču, tudi v solzah, branil, da nikdar ni imel vpogleda v finančno stanje Pindže. In da je verjel poročilom, ki jih je sprejemal nadzorni svet. Ko pa je podjetje zašlo v težave, jih je le hotel rešiti. Da je bila tudi odgovornost občine, da pri življenju ohrani svoje podjetje.
Ob županu Občine Gornji Petrovci je na zatožni klopi pred Goldinskij Husarjevo sedel še Štefan Kuhar, od leta 2008 do uvedbe stečaja v letu 2017 direktor komunalnega in gostinskega podjetja Pindža. Sodnica je v izreku sodbe menila, da je Kuhar kot direktor deloval predvsem pod vplivom in po nareku Franca Šlihthubra. Prisodila mu je 14 mesecev zaporne kazni, a obenem odločila, da bo kazen lahko odslužil z delom v splošno korist oz. v korist družbe. V primeru kazni do dveh let zapora se lahko kazen nadomesti z delom v splošno korist oz. v korist družbe – dve uri dela nadomestita en dan zapora. Te ure bo Kuhar moral opraviti v dveh letih.
Ta je v svoj zagovor povedal, da so prek asignacijskih pogodb plačevali storitve, ki so jih morali opravljati kot javno komunalno podjetje, to je bilo denimo pluženje cest pozimi in skrb, da je vsak občan občine imel dostop do pitne vode. Zato je še danes prepričan, da je ravnal kot dober gospodar in da je predvsem skrbel za dobrobit občine.
Pa vendar. Kuharja in župana na laž postavlja dogodek iz januarja 2014, ko je v Panovcih z zasnežene ceste avtobus zapeljal v jarek in pristal na strehi. V avtobusu je bilo enajst potnikov, med njimi osem dijakov. En dijak in dve starejši osebi so bili lažje poškodovani, ena starejša oseba pa je bila hudo poškodovana. Policija je po ogledu kraja prometne nesreče, v katerem je bilo ugotovljeno, da cesta ni bila očiščena in posipana, takrat zoper vzdrževalca lokalne ceste – torej podjetje Pindža – vložila predlog pristojnemu prekrškovnemu organu.
Franc Šlihthuber je takrat trdil, da občina za posipanje cest nima dovolj denarja zaradi neprimernega državnega financiranja občin. Gornjepetrovska občina, katere župan je Šlihthuber že od ustanovitve, ima sicer zaradi najemanja neugodnih posojil že od leta 2009 blokiran račun. Njen dolg je konec leta 2021 znašal nekaj manj kot 5,7 milijona evrov. Občina ima zadnjih deset let prav tako najvišji dolg na prebivalca v Sloveniji: vsak občan je bil po podatkih iz konca leta 2023 zadolžen za 2630 evrov.
77 tisoč evrov za nogometaše, 98 tisoč za cvetje
Iz razprave obeh izvedenk ekonomske in finančne stroke na sodišču je bilo še moč razbrati, da sta se z asignacijskimi pogodbami plačevala celo sponzorstvo Nogometnemu klubu (NK) Križevci (77 tisoč evrov) in nakup cvetja, s katerim so okraševali vasi v Občini Gornji Petrovci (98 tisoč evrov). Medtem pa v občini niso plačevali računov za storitve, ki jih je za občino denimo opravljalo gradbeno podjetje Pomgrad.
Nekdanji direktor komunalnega in gostinskega podjetja Pindža Štefan Kuhar je izvedenkama ugovarjal, da je bilo okraševanje vasi ena od storitev, ki jih je bila Pindža dolžna opravljati kot javno občinsko službo. Župan Franc Šlihthuber pa je v primeru sponzoriranja NK Križevci in nakupa rož izpovedoval, da so se s temi plačili strinjali tudi člani nadzornega sveta Pindže.