vestnik

(GASILCI) Ko so šli domov, so jim stoje ploskali

Andrej Bedek, 6. 11. 2021
Uprava za zaščito in reševanje
Druga odprava slovenskih gasilcev, ki je prevzela naloge prve odprave, je bila torej pripravljena na najhujše, a jih je na terenu pričakalo bolj stabilno stanje. Foto Uprava RS za zaščito in reševanje
Črna kronika

Predsedniki in poveljniki 21 gasilskih zvez v Pomurju, v katero je vključenih 238 prostovoljnih gasilskih društev, so na svoji zadnji seji prisluhnili nastopu Marka Adamiča, poveljniku gasilcev obalno-kraške regije in operativnemu vodji druge odprave slovenskih gasilcev med avgustovskimi požari v naravi v Severni Makedoniji.

Adamič je vodil 52-člansko odpravo, ki je z domačimi gasilci in avstrijskimi kolegi uspešno zaključila boj z ognjenimi zublji v gozdovih, intervencijo na deponiji odpada in v mestu Berovo. Ko so prejeli ukaz iz Gasilske zveze Slovenije, so se za odhod pripravili v 24 urah.

»Spregledali nismo niti enega vidika, med drugim smo, v narekovajih, doma pustili močno enoto za gašenje požarov v naravi in tudi del vodstvenega kadra, saj si ne bi nikoli odpustili, če bi imeli vse sposobne ljudi v tujini, doma pa bi nam izbruhnil požar v gozdu, mi pa bi bili, spet v narekovajih, bosi,« je v uvodu nastopa poudaril poveljnik Adamič.

Prekaljen višji gasilski častnik z obilico izkušenj iz gašenja naravnih požarov je pred odhodom preigraval številne scenarije:»Čeprav nam je prva odprava dala veliko podatkov, je vseeno bilo čutiti strah pred neznanim. Vedeli smo namreč, da gori na površini 4000 hektarjev, ob tem smo imeli podatek, da je temperatura ozračja celo 40 stopinj in več.«

Druga odprava slovenskih gasilcev, ki je prevzela naloge prve odprave, je bila torej pripravljena na najhujše, a jih je na terenu pričakalo bolj stabilno stanje. Ko so prispeli tja, so bila aktivna le še posamezna žarišča, saj je veliko že opravila prva odprava, padlo je že tudi nekaj dežja. Ob prihodu v mestu Borovo so takoj odšli na teren. »Prva skupina gasilcev je požar praktično pogasila. Mi smo sprva izvajali nadzor nad njim, sledila je manjša ponovitev požara, a ker smo bili v kritičnem času na samem kraju, smo ga sanirali takoj. Imeli smo obhod požarišč, s helikopterjem in letalnikom s termovizijsko kamero smo pregledali celotno linijo požara oziroma rob požarišča in ugotavljali, kje bi se lahko ponovil požar,« je pomurskim gasilcem pripovedoval Adamič.

gasilci, slovenija, pomoč, severna-makedonija
Uprava za zaščito in reševanje
V Severni Makedoniji je avgusta v naravi gorelo na površini 4000 hektarjev, temperatura ozračja je bila celo 40 stopinj in več. Foto Uprava RS za zaščito in reševanje


»Slovenci, vi vodite igro«

Šesti dan so nato dokončno omejili požare. Odlično je bilo sodelovanje z gasilci iz Avstrije, ki so prav tako prišli na pomoč na Balkan.

»Ko so uvideli, s kakšnim strokovnim znanjem razpolagamo, so rekli: 'Slovenci, vi vodite igro.' To, kar pa Avstrijcem mi lahko zavidamo, je, da so imeli izjemno logistiko. S seboj so pripeljali mobilno avtomehanično delavnico in mobilno razdelilnico hrane. Morate vedeti, da je šlo za izjemno težak teren, kamnit in strm, tako smo med premikanjem povzročili poškodbe na naših vozilih. Seveda pa je tudi z gasilci tako kot z vojaki. Pravijo, da je le sit vojak dober vojak.«

Avstrijci so po Adamičevih besedah res poskrbeli za vse, s seboj so namreč imeli celo mobilni točilni pult.

Dan, preden so zapustili Severno Makedonijo, so slovenski gasilci rešili še osem stanovanjskih objektov, ki jih je ogrozil požar v hiši v starem mestnem jedru Berova. »V leseni stavbi, prepleteni z vejami in ometani z blatom, je bil požar ob našem prihodu popolnoma razvit, pogasili smo ga po dveh urah in pol. Čeprav je hiša v večji meri pogorela, nam je poleg stanovalke uspelo rešiti osem lesenih objektov v neposredni bližini.«.

Makedonska občina Berovo z okoli 13.000 prebivalci je bila baza avgustovske operacije, samo mesto ima le 14 poklicnih gasilcev, prostovoljnih gasilskih društev ne poznajo. »Zelo slabo so opremljeni. Kar dobijo, dobijo iz donacij, pri čemer novejših tehnologij ne znajo uporabljati. Najbolj jim primanjkuje ognjevarnih oblek, dihalnih aparatov, agregatov, hidravličnega orodja, cevi, trojakov, dvojakov in ročnikov ter celo čelad in rokavic,« je naštel vodja druge slovenske odprave.

Domačini so jim v zahvalo pred odhodom pripravili pravo večerjo z obloženimi mizami, ki so se šibile pod mesnimi dobrotami, in z glasbo v živo. Ko pa so se Slovenci v konvoju z gasilskimi vozili odpravili nazaj domov na 1100 kilometrov dolgo pot, so jim domačini stoje ploskali.

In kaj je Marku Adamiču najbolj ostalo v spominu med avgustovskim posredovanjem v Severni Makedoniji? »To, kako njihovi požari, ki jih lahko primerjamo z našimi največjimi, gorijo. Predvsem zaradi razlike v reliefu in tleh je bil ta požar hujši od vseh naših. Hvaležni smo za izkušnje, ki smo jih pridobili. Dobili pa smo še veliko uporabnih informacij. Ena od teh je, da moramo na tovrstne odprave v tujino obvezno vzeti s seboj zdravnika z mobilno ambulanto, medicinskimi pripomočki in zdravili.«

pozari severna-makedonija gasilci resevanje uprava-za-zascito-in-resevanje