Goljufi iz (lažno) slovenskih telefonskih številk kličejo na naključne slovenske telefonske številke in se predstavljajo kot policija, v nekaterih primerih tudi kot carinska uprava. "Če se na tovrsten klic oglasite, se začne predvajati posnetek v angleškem jeziku. Vsebina se nanaša na lažno zgodbo, da je v Slovenijo (Ljubljano) prispel paket s prepovedanimi drogami na vaše ime, pri tem pa želijo, da na tipkovnici pritisnete na številko 1," so opisali. Storilci pogosto uporabljajo lažne slovenske telefonske številke in čeprav se prejemniku klica na telefonu izpiše slovenska telefonska številka, je klicatelj najverjetneje nekje v tujini, pravi lastnik številke pa sploh ne ve, da jo uporablja še kdo drug (gre za tako imenovani spoofing).
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Kot pojasnjujejo policisti, je cilj goljufov, da vas prestrašijo do te mere, da jim posredujete osebne oziroma bančne podatke. V nadaljevanju vas lahko finančno oškodujejo. "Prepričajo vas na primer, da bodo izvedli bančno nakazilo, ali pa si celo pridobijo vaše uporabniške podatke za vstop v spletno banko. To jim omogoča, da lahko izvršijo tatvino sredstev z vašega bančnega računa."
Kaj storiti, če dobite tak klic?
Policisti pravijo, da če je le mogoče, se ne oglašajte na telefonske klice številk, ki jih ne poznate oziroma jih nimate shranjenih v svojem imeniku. Če pa se oglasite, tovrsten klic takoj prekinite, ne čakajte do konca klica in ne pritiskajte nobene od številk na številčnici. Klicateljem ne posredujte osebnih ali bančnih podatkov, prav tako pa si po navodilih klicatelja ne nameščajte ničesar na svoje telefone oziroma računalnike.
Policija ob tem še opozarja, da so podobne primeri goljufi v imenu policije izvajali v preteklosti in jih še izvajajo. Takrat so podobno vsebino pošiljali po elektronski pošti. "To je lahko celo nevarneje, saj na ta način na prejemnika klica vršijo časovni pritisk, prejemnik pa dobi občutek, da mora takoj reagirati in nima časa za razmislek. Posledično lahko prejemnik klica dejansko preuranjeno sledi navodilom goljufa. Spletni goljufi se lahko v klicu, SMS ali e-sporočilu predstavljajo kot policisti, cariniki, pa tudi uslužbenci slovenskih bank ali ponudnikov kriptovalut.