V lanskem letu so obravnavali okoli 1700 prijav spletnih goljufij, pri čemer je skupna škoda znašala okoli 27,5 milijona evrov, v letošnjem letu pa so doslej prejeli okoli 1600 prijav s skupno škodo 25,5 milijona evrov. "V policiji zato svetujemo dodatno previdnost pri spletnih nakupih, investicijah, uporabi spletnih bančnih storitev itd," so poudarili.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Kot so pojasnili, je največ obravnavanih spletnih goljufij povezanih s spletnimi nakupi. Oškodovanci na spletu opravijo plačilo artiklov, ki so običajno veliko ugodnejši od tistih, ki se prodajajo na priznanih spletnih prodajnih mestih, naročeni artikli pa nikoli niso dostavljeni. "Običajno gre za oškodovanja v višini nekaj sto evrov, vendar povprečje nastale škode dvigujejo nakupi osebnih vozil, tovornjakov, avto domov in delovnih strojev (bagerji, traktorji), za katere oškodovanci vnaprej nakažejo tudi več 10 tisoč evrov. Za tovrstne nakupe občanom svetujemo, da so še posebej pozorni in pred nakazilom sredstev zahtevajo ogled vozila, kar običajno spletnega goljufa odvrne od nadaljnje komunikacije," navajajo policisti.
Mnogi so postali tudi lahka tarča goljufov, ki na svoje žrtve prežijo s privlačnimi obljubami o možnosti visokih zaslužkov ob minimalnem tveganju, pri čemer tovrstne sheme reklamirajo tudi preko profilov na družbenih omrežjih, v zadnjem obdobju pa predvsem preko telefonskih klicev na naključne številke. Goljufi tako pokličejo po telefonu in se predstavijo kot uslužbenci kripto menjalnice, nato pa običajno v polomljeni slovenščini z vzhodnjaškim naglasom zagotavljajo, da vas na virtualni denarnici čakajo sredstva v višini nekaj tisoč evrov. Pogoj, da dobite izplačana sredstva, je namestitev programa za oddaljen dostop na računalnik in/ali mobilni aparat. "Oškodovanci aplikacijo namestijo, saj so zavedeni, da jim bo omogočila izplačilo sredstev. Ne zavedajo pa se, da lahko goljufi s to aplikacijo upravljajo z računalnikom ali telefonom, vstopijo v spletno banko in odtujijo vsa sredstva, ki so na voljo na transakcijskem računu oškodovanca," opisuje policija.
Zaradi vsega skupaj opozarjajo in svetujejo, da:
- se ne oglašate na neznane telefonske klice iz tujine,
- gre lahko tudi za ponarejene slovenske telefonske številke; če sprejmete klic s ponudbami o zaslužku s kripto valutami, nemudoma prekinite povezavo,
- na računalnik ali telefon po navodilu klicatelja ne nameščate nobenih aplikacij,
- nikomur ne dovolite upravljanja z vašim računalnikom ali telefonom,
- nikomur ne dovolite dostopa in ne zaupajte gesla za dostop do vaše spletne banke,
- se izogibate investiranjem denarnih sredstev v sheme, ki hkrati ponujajo možnost zanesljivega, hitrega in visokega zaslužka.
Pogosto je tudi ribarjenje bančnih podatkov. Take spletne goljufije je navadno začnejo z lažno e-pošto ali SMS sporočilom v imenu bank, lahko tudi s telefonskim klicem lažnega bankirja, končajo pa z vdorom v elektronsko banko ter praznim bančnim računom. Policija pri tem opozarja, da slovenske banke komitentov ne kličejo po telefonu in v zvezi z namestitvijo spletnih bank ne zahtevajo kakšnih koli podatkov ali gesel.
Policija lahko v sodelovanju z Uradom Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja tekom preiskave izsledi in tudi zavaruje odtujene sredstva, vendar je to v veliki meri odvisno od pretečenega časa med izvršenimi transakcijami in podano prijavo. "Svetujemo, da ob morebitnem oškodovanju oškodovanci zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo in se za prijavo čimprej obrnejo na najbližjo policijsko enoto ter svojo banko," poudarjajo.