Štumpf: "Ko sem rekel neprištevna, nisem rekel zmešana". Pričal župnik Kuhar, ki pravi, da se nadlegovanje nadaljuje, Turk Klemenčičeva se je želela preseliti k njemu

»Glede na vse, kar se dogaja, ne moremo zaključiti drugače, kot da je ženska neprištevna in da nima stika z realnostjo.« To je stavek, ki ga je murskosoboški škof Peter Štumpf izrekel 2. avgusta 2019 za rumeni časopis in zaradi katerih se Lidija Turk Klemenčič iz Murske Sobote počuti razžaljeno. Dejanje je povezano z domnevno afero med 69-letno vernico Turk Klemenčičevo in 38-letnim soboškim župnikom Goranom Kuharjem, potem ko je slednji julija lani v župnijskem listu javnost in vernike obvestil o domnevnem zalezovanju in nadlegovanju.

Kot je škof Štumpf pojasnil na včerajšnji prvi javni obravnavi, je s to izjavo želel zaščititi škofijo in župnika. Kot škofu, predstavniku škofije, se mu ne zdi neprimerno, da je na  tak način zasebno tožilko in vernico škofije označil za neprištevno. Potrdil je, da je izraz »neprištevna« nenavaden in zveni neprimerno, a da je bil izražen v skrajni prisili glede na razmere, ki so postale nevzdržne. »Za prištevne imamo ljudi, ki razumejo pomen in posledice svojih ravnanj. Ko sem rekel neprištevna, nisem rekel zmešana,« je povedal Štumpf in pojasnil na primeru, ko je nekdo v vinjenem stanju in s tem začasno neprišteven za sklenitev zakona. »Če je zasebna tožilka to storila v stanju neprištevnosti, je to za vernika olajševalna okoliščina in lahko zaradi svojega ravnanja v neprištevnem stanju ostane v cerkvenem občestvu. Če pa oseba krši določena cerkvena pravila v prištevnem stanju, pa se za tako osebo lahko reče, da je zlobna oziroma mi pravimo, da je pod vplivom zla, za katerega se svobodno in premišljeno odloča,« je še pojasnil in dodal, da se lahko v tem primeru zoper tako osebo izreče sankcije, enako kot tudi v civilnem pravu.

Prav tako je pojasnil, da je ocena prištevnosti dotične vernice, ki jo je dal avtorju članka v rumenem časopisu, del njegove službe, ter ne dejanje razžalitve. »Novinarju nisem dejal svojih izjav zaradi potreb po senzacionalizmu, ampak sem kot škof rimskokatoliške cerkve  vernikom, ki berejo časopis, podal svoje ugotovitve. Gre za zadeve znotraj katoliške institucije,« je še povedal Peter Štumpf. Pri tem se je skliceval tudi na to, da bi Turk Klemenčičeva v primeru, da bi bila v stanju prištevnosti, morala čutiti trpljenje in zlo, ki ga s svojim ravnanjem povzroča župniku.

»Po tem, ko je bil objavljen ta članek, so se na različnih medijih zoper mene pojavljali žaljivi komentarji. Ko sem hodila po Murski Soboti, so za mano kazali s prstom in govorili, da sem nora. Zaradi tega sem tudi doma doživljala nasilje in ga še sedaj,« pa je dogajanje opisala Turk Klemenčičeva. Ker se počuti žalostno in razžaljeno, se je obrnila na odvetnika Deana Bačiča, saj je želela, da se izve resnica in sliši tudi njena izjava. »V tej zadevi tožim zaradi razžalitve, zaradi fizičnih in psihičnih bolečin,« je povedala pred sodnikom Stanislavom Jugom.

Pred sodnika je kot priča stopil tudi župnik Goran Kuhar, ki se, kot je dejal, zaradi celotne situacije počuti psihično zelo izčrpano. V tej zadevi je spregovoril o okoliščinah v zvezi z objavljenim člankom, v katerem je naveden sporen stavek. Kot je povedal, je škofa sproti seznanjal z dogajanjem, povezanim z domnevnim zalezovanjem Turk Klemenčičeve. »To z zasebno tožnico se je začelo v postnem času meseca februarja ali marca leta 2015, ko so začela prihajati pisma in darila,« je povedal. Sam jo je večkrat opozoril, da naj s tem preneha, v lanskem letu pa se je začelo dogajati, da zaradi njene prisotnosti  v cerkvi ni bil sposoben maševati, tako da so ga pri tem zamenjali nekdanji kaplan ali ordinariji. Kot je še pojasnil, ga v času objave spornega članka ni bilo na župniji, zato so vprašanja padla na ordinarija. Dejanja Turk Klemenčičeve je označil za nenormalna ter opozoril, da se nadaljujejo, saj naj bi se minulo sredo želela preseliti k njemu.