Po novi migrantski krizi na grških in bolgarskih zunanjih evropskih mejah se tudi pomurska policija pripravlja na najhujše, če se bodo razmere na balkanski migrantski poti zaostrile. Grčija za zdaj še blokira in uspešno zapira svojo mejo, a na poti je skupno okoli 70 tisoč migrantov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V ŽIVO) Za ene pomembno, za druge ne: Mura - Aluminij 1 : 0*
V 33. krogu se v Fazaneriji merita Mura in Aluminij. Za goste je tekma zelo pomembna v njihovem boju za obstanek, medtem ko se domači razen za pridobivanje zaupanja privržencev nimajo več za kaj boriti.
Nezakoniti prehodi meje s Hrvaško v Pomurju za zdaj ne kličejo po dodatnih ukrepih, policisti in kriminalisti Policijske uprave Murska Sobota prehode namreč obvladujejo. Pri varovanju meje v Občini Razkrižje, kjer je največ tovrstnih prehodov, sodelujejo tudi vojaki Slovenske vojske, policisti si pomagajo še s konjeniki in vodniki službenih psov.
Na Policijski upravi Murska Sobota razmere na balkanski migrantski poti spremljajo, scenarija, ko je jeseni 2015 čez Pomurje z meddržavnimi dogovorjenimi transporti in v velikih skupinah šlo 50 tisoč migrantov, pa ne pričakujejo. Med drugimi je 19. oktobra 2015 v Občino Razkrižje s 1400 prebivalci prišlo okoli 400 migrantov, ki so jih Hrvati takrat preprosto pustili na meji.
Policisti in kriminalisti Policijske uprave Murska Sobota veliko napora vlagajo še v odkrivanje tihotapcev, v ta namen je bila na upravi ustanovljena posebna preiskovalna skupina za boj proti nezakonitim prehodom meje. Delo skupine in sodelovanje med štirimi policijskimi upravami – ob Murski Soboti še Maribor, Čakovec in Varaždin – je tako botrovalo k temu, da so v letu 2019 na ozemlju teh štirih uprav prijeli kar 150 tihotapcev migrantov.
Pogosto je pot migranta po balkanski migrantski poti dogovorjena že od začetka njegove poti v domovini, ključna država, kjer pa se izoblikuje nadaljnja pot migranta, je Bosna in Hercegovina. Modus operandi prehodov je sicer tak, da migranti na ozemlje Pomurja prihajajo posamezno v manjših skupinah. Tu so potem dogovorjeni s tihotapci, da jih ti proti plačilu poskušajo spraviti v države zahodne Evrope, predvsem v Nemčijo. O tem, da iščejo prevoz preko Pomurja do Avstrije in dalje na zahod, migranti najprej poizvedujejo po gostilnah na hrvaški strani meje. Prav tako se v obmejnih hrvaških krajev naokoli potikajo tihotapci, ki prežijo na dobiček, saj je cena za pot enega človeka iz Bližnjega vzhoda do Evrope 10 tisoč evrov. S tihotapljenjem pa se ne ukvarjajo le tisti, ki že imajo policijske ali sodne dosjeje, ampak tudi ljudje, preprosto željni lahkega zaslužka.