Ob 18.40 so izmerili največjo prekoračitev hitrosti voznika osebnega avtomobila znamke Volkswagen Passat, ki je vozil s hitrostjo 211 km/h, z upoštevanjem tolerance je ta znašala najmanj 200 km/h. Kot rečeno, je voznik, ki je vozil po avtocesti A5 izven naselja Gančani v smeri Murske Sobote, prekoračil največjo dovoljeno hitrost za več kot 90 km/h.
Vozilo je vozil državljan Bosne in Hercegovine, kateremu je bil odrejen tudi preizkus alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola, ki je pokazal vrednost 0,96 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper voznika bo na pristojno sodišče podan obdolžilni predlog.
Vozilo je vozil državljan Bosne in Hercegovine, kateremu je bil odrejen tudi preizkus alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola, ki je pokazal vrednost 0,96 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper voznika bo na pristojno sodišče podan obdolžilni predlog.
Promet in cesta napak ne oproščata
Nekateri vozniki hitrosti in načina vožnje žal še vedno ne prilagodijo svojim sposobnostim za vožnjo, lastnostim in stanju ceste ter preglednosti na njej, gostoti in drugim značilnostim prometa, vremenskim razmeram ter značilnostim vozila in tovora. Pozabljajo, da promet in cesta napak ne oproščata. Ne zavedajo se, da je dovolj zgolj trenutek nepazljivosti, ki jim lahko popolnoma spremeni življenje, in da je lahko usodna že najmanjša prekoračitev hitrosti.
Nekateri vozniki hitrosti in načina vožnje žal še vedno ne prilagodijo svojim sposobnostim za vožnjo, lastnostim in stanju ceste ter preglednosti na njej, gostoti in drugim značilnostim prometa, vremenskim razmeram ter značilnostim vozila in tovora. Pozabljajo, da promet in cesta napak ne oproščata. Ne zavedajo se, da je dovolj zgolj trenutek nepazljivosti, ki jim lahko popolnoma spremeni življenje, in da je lahko usodna že najmanjša prekoračitev hitrosti.
V zadnjih letih se delež prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci prometnih nesreč ni bistveno spremenil in ostaja približno na 10 odstotkih. Zaskrbljujoče pa je, da več kot tretjina tretjina voznikov, ki povzročijo smrtno prometno nesrečo, vozi pod vplivom alkohola. Alkohol najprej oslabi sposobnost normalnega miselnega presojanja. Voznik je tako prepričan, da vozi bolje kot dejansko, temu pa sledijo slabša sposobnost zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasne reakcije, motnje pri ravnotežju, zožen zorni kot itd.