Pred enim tednom se je jutranja pot v šolo z avtobusom za nekatere dijake Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) sprevrgla v nočno moro. Zaradi neprilagojene hitrosti je med vožnjo čez fizično oviro za umirjanje prometa pred Dokležovjem nekaj dijakinj, ki so sedele v zadnjem delu avtobusa, vrglo v zrak. Po pojasnilih Franca Čuša, pomočnika ravnatelja GFML, so jih udeležene dijakinje seznanile z incidentom ob prihodu v šolo, saj je avtobus po postanku, ko so dijakinje same poklicale in počakale na prihod nujne medicinske pomoči, nadaljeval in tudi zaključil nameravano pot. »Dve dijakinji sta bili prepeljani v soboško bolnišnico takoj po nesreči, dve pa sta šli na pregled v bolnišnico pozneje,« pravi še danes pretreseni Čuš in doda, da je v nesreči ena dijakinja utrpela hujšo poškodbo hrbtenice. Čuš sicer ni seznanjen s tem, ali so bili med vožnjo v uporabi varnostni pasovi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Nesreča avtobusa v Dokležovju: Policisti prijavo prejeli šele eno uro po nesreči, poškodovanih 6 dijakov ljutomerske gimnazije
Prometno nesrečo je zakrivil voznik družbe Avtobusni promet (AP) Murska Sobota, ki je vozil na relaciji Ižakovci–Dokležovje, saj zaradi poplavljene ceste ni mogel peljati po relaciji Gornja Bistrica–Razkrižje–Ljutomer.
Je ovira postavljena po pravilih?
Prometno nesrečo je povzročil voznik družbe Avtobusni promet (AP) Murska Sobota, v soboškem podjetju pa pojasnjujejo, da ga je »dogodek izredno pretresel«, zato mu začasno ne bodo odrejali dela. »Ob tem naj poudarimo, da so vsi naši vozniki ustrezno usposobljeni za opravljanje poklica voznika,« zatrjujejo v AP Murska Sobota in se ob tej priložnosti tudi iskreno zahvaljujejo Zvonku Kustecu, ravnatelju GFML, s katerim so vse od nesreče v stiku glede poškodovanih potnikov, tem so na razpolago in jim želijo čim hitrejše okrevanje.
Čuš, ki bo kmalu zamenjal Kusteca na ravnateljskem mestu, priznava, da je bil odziv vodstva AP Murska Sobota po nesreči korekten, a da so se dijaki že pred nesrečnim dogodkom pritoževali zaradi domnevne prehitre vožnje in odnosa nekaterih voznikov. Problematika je bila obravnavana tudi v dijaški skupnosti, z njo pa so seznanili še avtobusno podjetje. Pri tem je treba dodati, da na drugih šolah, na katerih smo opravili poizvedovanja, med drugim na murskosoboški gimnaziji in Ekonomski šoli Murska Sobota, ne zaznavajo morebitnih negativnih izkušenj njihovih učencev z avtobusnimi prevozi v šolo.
Nesreče so se dogajale in se žal verjetno še bodo, a ta primer terja toliko več pozornosti, ker so bile v nesreči udeležene mladoletne osebe, ob tem pa odpira tudi številna druga vprašanja. Prvo je povezano s predmetno oviro pred naseljem Dokležovje, ki je resnici na ljubo precej neugodna in preverjeno v praksi ne omogoča ravno varne vožnje pri 30 kilometrih na uro, kolikor narekuje prometni znak tik pred njo.
Kot pravi prometni strokovnjak Jože Škrilec, je vprašljivo, ali ovira ustreza pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, ki natančno predpisuje dovoljene dimenzije glede na prevozno hitrost, a da bi jo bilo treba za natančno oceno izmeriti v praksi. Tovrstnim rešitvam za umirjanje prometa se sicer po svetu, če se le da, izogibajo, saj po navadi prinesejo več škode kot koristi. »Ko gre za občinsko cesto, je to velikokrat prepuščeno inspiraciji in samovolji občine,« opozarja Škrilec in spomni, da je bilo takšnih strokovno in tehnično neustreznih prometnih ureditev v Pomurju že več. V konkretnem primeru gre za občinsko cesto v lasti beltinske občine, ki je na naša vprašanja o podrobnostih odločitve za oviro, kar je praviloma v pristojnosti sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu posamezne občine, redkobesedna.
Kot namreč odgovarjajo, je bila hitrostna ovira postavljena ob gradnji kolesarske steze pred naseljem Dokležovje in med drugim služi tudi za varnejši prehod kolesarjev s kolesarske steze na cesto in obratno. »Sicer pa se je predmetni ukrep izvedel na željo lokalnih prebivalcev s ciljem zaščite najranljivejših skupin v prometu, predvsem kolesarjev in pešcev, saj gre tudi za pot, po kateri odhajajo otroci v šolo. Ovire so v funkciji že več let, zato nam je žal, da se je na ovirah, ki so namenjene prav zaščiti najranljivejših skupin, nedavno zgodil ta nesrečni dogodek,« so sporočili iz beltinske občine.
Kronično pomanjkanje voznikov
Naslednji pomemben razlog, zakaj je o prometni nesreči treba spregovoriti, je dejstvo, da je za tovrstne avtobusne prevoze v večji meri namenjen javni denar. Osnovnošolske prevoze namreč krijejo občine, prevoze srednješolcev in študentov pa subvencionira država. Družba AP Murska Sobota tako ali drugače glavnino prihodkov ustvari z davkoplačevalskim denarjem, pri čemer je samo lani, kot kažejo javno dostopni podatki, na svoj račun dobila več kot 7,8 milijona evrov od občin, šol, javnih zavodov in podjetij ter ministrstev. Največ pricurlja seveda iz naslova koncesije za javne linijske prevoze v Pomurju.
Spomnimo le na lansko farso ob boju za koncesijo murskosoboške družbe s kranjsko Arrivo, ki je bil na koncu izgubljen za vse vpletene. Zdaj je očitno državi le uspelo, prvič v zgodovini, za obdobje petih let z možnostjo podaljšanja podeliti koncesije, kar bi glede na evropske zahteve tako ali tako morala storiti že zdavnaj. Ob spremembi nekaterih pogojev, ki so bili pisani na kožo murskosoboškemu prevozniku, bodo prejemniki koncesij, poleg AP Murska Sobota sta to še Nomago in Arriva, vozili po ceni 2,20 evra na kilometer (brez davka), kar je en cent manj od najvišje možne cene, določene v razpisu. Ob predvidenem letnem obsegu prevoženih več kot 4,6 milijona kilometrov po pomurskih cestah lahko tako v soboški družbi od ministrstva za infrastrukturo računajo na več kot 11,2 milijona evrov z davkom na leto.
Nove koncesije prinašajo tudi dodatne preglavice, saj zahtevajo veliko več prog, za kar bo potrebnih več voznikov, in to v panogi, ki ji hudo primanjkuje kadra na evropski ravni. To občutijo tudi v AP Murska Sobota, kjer zato posegajo po voznikih iz sosednjih držav in iz držav z območja nekdanje Jugoslavije. Eden od teh tujih voznikov je tudi povzročil nesrečo v Dokležovju. Kot poudarjajo v soboškem prevozniku, spodbujajo zaposlitev voznikov med drugim tudi tako, da financirajo pridobivanje vozniškega izpita D-kategorije in kode 95, po uspešni pridobitvi vozniškega dovoljenja pa ponujajo redno zaposlitev za nedoločen čas in stabilno delovno okolje.
Nedavno so v Sindikatu delavcev prometa in zvez Slovenije (SPDZ) izpogajali dvig osnovnih plač v panogi, pri čemer so se v AP Murska Sobota dogovorili za petodstotni dvig. »Nismo še povsem zadovoljni in pričakujem, da bomo v kratkem z vodstvom še sedeli za skupno mizo,« je dejala generalna sekretarka sindikata Saška Kiara Kumer, ki nam je pojasnila, da je v panogi najmanjša možna plača za voznika 1220 evrov bruto, a je ob številnih dodatkih dejanska mesečna plača avtobusnega voznika v povprečju med 1600 in 1800 evri.
Tudi sindikalistka opozarja na težave s pridobivanjem kadra in se ob tem sprašuje, kako si na ministrstvu predstavljajo, da bodo prevozniki dobili toliko novih voznikov. »Vsaj 300 novih voznikov bi potrebovali v enem letu na državni ravni, bojim pa se, da jih bo kvečjemu manj,« poudari Kumrova, ki ocenjuje, da tolikšnega priliva iz Hrvaške, na kar so se do sedaj zanašali v AP Murska Sobota, več ne gre pričakovati, saj se tudi tam plače izboljšujejo, naše davčno okolje pa je vse manj konkurenčno.
Kakšno je stanje v soboški območni enoti zavoda za zaposlovanje? V prvem četrtletju letošnjega leta je bilo zavodu sporočenih že 18 prostih delovnih mest za voznika avtobusa, kar je več kot v zadnjih štirih letih. »Zavod kritje potreb po teh delavcih zelo težko zagotavlja, saj ni oseb, ki bi ustrezale pogojem razpisa,« odkrito pove Stanislava Perčič, vodja soboške območne službe zavoda za zaposlovanje.
Vozil s 35 kilometri na uro
Prometno nesrečo je zakrivil voznik družbe Avtobusni promet (AP) Murska Sobota, ki je peljal avtobus z dijaki ljutomerske gimnazije na relaciji Ižakovci–Dokležovje, saj zaradi poplavljene ceste ni mogel peljati po progi Gornja Bistrica–Razkrižje–Ljutomer. »V četrtek ob 7.25 smo bili policisti obveščeni o prometni nesreči v naselju Dokležovje, ki se je zgodila ob 6.38. Z ogledom kraja in zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da voznik avtobusa med vožnjo v začetku naselja ni prilagodil hitrosti tehničnim lastnostim ceste in je z avtobusom zapeljal čez fizično oviro za umirjanje prometa. Pri tem je avtobus dvignilo, kar je imelo za posledico, da je potnike v zadnjem delu vrglo v zrak in so se pri tem poškodovali. V prometni nesreči je en potnik dobil hude telesne poškodbe, pet potnikov pa lahke,« je okoliščine nesreče povzela Suzana Rauš, uradna govorka pomurske policije, in dodala, da bodo policisti proti vozniku avtobusa vložili kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa.
Po naših podatkih je voznik avtobusa čez oviro peljal s hitrostjo 35 kilometrov na uro – hitrost je omejena na 30 –, potniki pa bi morali biti na svojih sedežih pripeti z varnostnimi pasovi. Odgovornost voznika in posameznika zaradi nepripetosti s pasovi v avtobusih je opredeljena v zakonu o prekrških in zakonu o varnosti cestnega prometa. Odgovornost voznika za uporabo varnostnega pasu v avtobusu začne veljati, če gre za prevoz organizirane skupine otrok. V tem primeru se vozniku avtobusa, ki ni poskrbel za to, da so otroci pripeti, izreče globa 250 evrov.
Po besedah Suzane Rauš pomurski policisti pri nadzoru in kontroli šolskih prevozov ne ugotavljajo večjih kršitev prometne zakonodaje voznikov avtobusov. »V večini primerov gre za kršitve, povezane z uporabo varnostnih pasov voznika avtobusa in potnikov na avtobusu, uporabo naprav, ki zmanjšujejo voznikovo vidno in slušno zaznavanje. Bili pa so tudi primeri, ko smo ugotovili prisotnost alkohola pri vozniku avtobusa.« Tukajšnji policisti so tako lani našteli 34 kršitev voznikov avtobusa in letos do 23. maja 14.
A.B.