Alojz Starič iz Mahovec je na okrajnem sodišču v Gornji Radgoni uspel s tožbo proti Republiki Sloveniji. Ker je bil med sodnim procesom zaradi poskusa uboja žene slabega pol leta, natančneje od 6. avgusta 2015 do 21. januarja 2016, neupravičeno zaprt v priporni celici murskosoboškega zapora, bo dobil 13.500 evrov odškodnine. Med procesom so ga najprej obsodili na polletno zaporno kazen, na ponovnem sojenju pa je bil oproščen.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S ponedeljkom delna zapora te ulice
Pričeli bodo s sanacijskimi deli na kanalizacijskem kolektorju.
Mahovčan se je na časopisnih straneh prvič znašel 5. avgusta 2015, ko so ga policijski preiskovalci osumili za nedokončan uboj soproge Valerije, nad katero je domnevno dvignil roko med vožnjo v avtomobilu v bližini domače vasi na Apaškem polju, tožilci pa so proti njemu spisali obtožnico zaradi poskusa uboja. Sodnica Natalija Pavlič Goldinskij ga je januarja 2016 obsodila na šest mesecev zaporne kazni zaradi povzročitve lahke telesne poškodbe, a njena sodba ni obstala. Po odločitvi sodnika Franca Granfola na ponovljenem sojenju je Starič decembra 2016 nedolžen odšel iz razpravne dvorane okrožnega sodišča v Murski Soboti.
Opravili sodni eksperiment
Pred izrekom sodbe decembra 2016 je senat sodnika Franca Granfola opravil sodni eksperiment. Policijski statisti, takratni obtoženec in oškodovanka so na parkirišču sodišča v oškodovankinem avtomobilu preizkušali različne inačice napada. Najprej je v avtomobil sedel Alojz Starič in na policijski statistki pokazal, kako je zamahnil in kakšno je bilo zaporedje dogodkov. Nato je policijski statist prevzel Staričevo vlogo, v jekleni konjiček pa je sedla Valerija Starič. Višje sodišče je sicer priporočilo rekonstrukcijo dogajanja, a se je Granfol odločil za eksperiment, saj bi bilo zelo težko in še nevarno, če bi med vožnjo opravili rekonstrukcijo dogodkov iz 3. avgusta 2015.
V Staričevem imenu je odškodninsko tožbo na gornjeradgonskem okrajnem sodišču vložil odvetnik Igor Vinčec. Tožnik je na sodišču predstavil svojo "travmo" v priporu. "Razmere so izjemno slabe. Zelo mi je bilo hudo za oba otroka, močno me je prizadelo dejstvo, da so mi mnogi prijatelji obrnili hrbet," je pričal Starič. Ko je bil v priporu, je užival različna zdravila, od pomirjeval, tablet proti stresu in tablet za spanje. Prst je uperil tudi v medije, posebej spletne, ker še "danes lahko preberemo lažna poročila o meni". Prav zavoljo tega, je zatrdil pred okrajno sodnico Marjeto Kralj, ki je razsojala v tožbi, kot avtomehanik ne more dobiti službe, nihče ga niti ne pokliče na razgovor, čeprav redno piše prošnje.
Med procesom so ga najprej obsodili na polletno zaporno kazen, na ponovnem sojenju pa je bil oproščen.
Sodnica je med drugim zaslišala uslužbenca Zavoda za prestajanje kazenskih sankcij Maribor, vodjo murskosoboške enote Slavka Pršo, ki je poudaril, da s Staričem v priporu niso imeli težav: "Takšnih pripornikov si lahko samo želimo, saj se zaradi ničesar in nikoli ni pritoževal." Vodja je še predstavil razmere v murskosoboškem priporu, kjer občasno biva več pripornikov, kot to dovoljujejo predpisi. Da je bil zavoljo tega omejen v gibanju in pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb in da se je moral nenehno prilagajati različnim situacijam za zaporniškimi zidovi, je nato v odločitvi, da tožniku pripada denarno nadomestilo, izpostavila tudi sodnica Kralj.
