Pasti pomurskih cest: V nevarnosti pohodite sklopko 

Jesensko vreme z jutranjo meglo je že zadišalo po zimi, ko v prometu vladajo specifične vozne razmere. Ob spremenjenih voznih razmerah je namreč temeljni pogoj za varno udeležbo v prometu ustrezna zimska oprema motornega in tudi priklopnega vozila, za kar moramo pravočasno poskrbeti, opozarja policija. Zakon določa, da morajo biti vozila na slovenskih cestah med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta opremljena z zimsko opremo, prav tako morajo imeti vozila zimsko opremo tiste dni zunaj tega obdobja, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, zaledenelo ali poledenelo.

Zima strup za avte
V kateri koli avtomehanični delavnici vam bodo pred prihodom hladnega vremena in zime povedali, da posebno pozornost zahtevajo gume, akumulator in tekočine v vozilu. Temeljit pregled zavor je obvezen del avtomehaničnega dela pred zimo, enako tudi meritev ledišča in ravni hladilne tekočine ter preizkus sistema za močenje vetrobranskih stekel. Brez dobrega akumulatorja pozimi v prometu prav tako nimamo kaj iskati, ne pozabimo pa niti na ključavnice, ki jih občasno pobrizgamo z WD 40 ali podobnim antikorozivnim sredstvom, da ne zamrznejo. Če avto nekaj časa stoji zunaj na mrazu, je najprej treba prižgati motor in ga ogreti ter počakati nekaj časa, preden gremo na vožnjo. Pred potjo je dobro seveda še spraviti sneg z avtomobila, saj pri močnem zaviranju sneg pade na vetrobransko steklo in šoferju zelo oteži pogled na cesto. Dobro je tudi, da so v avtomobilu rokavice, odeja, strgalo za led in manjša snežna lopata. Pozimi je treba še večkrat oprati avtomobil, saj so sol in drugi materiali za posipanje poledenelih in zasneženih cest veliki sovražniki za avtomobil, ker uničujejo zaščito podvozja, tako da hitro nastane rja.

Povečajte varnostno razdaljo
Jeseni in pozimi je v prometu pogost pojav tudi megla. Kaj torej lahko voznik ali voznica stori za varno vožnjo, če je vidljivost zaradi megle močno ovirana? Če se znajdete v megli, morate zmanjšati hitrost vožnje in jo prilagoditi trenutnim vremenskim razmeram. Če je vidljivost samo 50 metrov, potem lahko vozite največ 50 kilometrov na uro. Uporaba meglenk je dovoljena šele takrat, ko se vidljivost zmanjša na 50 metrov. Uporaba zadnjih meglenk ni dovoljena na vozilu, za katerim vozi na majhni razdalji drugo vozilo (npr. v koloni vozil). »Zadnja rdeča luč za meglo sveti izredno močno, zato lahko moti naš vid in preusmerja pozornost, ki je nujna za varno vožnjo. Do nesreč pa največkrat prihaja prav zaradi pomanjkanje koncentracije,« pravi mehanik Boštjan Veren. Opozoril je še na uporabo drugih luči: »Ponoči se praviloma vozi z lučmi z dolgim snopom svetlobe. Te luči je treba pravočasno zasenčiti, če prihaja nasproti drugo vozilo ali če z njimi motimo voznika pred nami.« Ker so avtomobili vse bolj moderni, je serviser Veren že imel stranke, ki niso vedele, kako prižgati luči: »Najlažje je, da prodajalca pri nakupu avta ali mehanika med servisom, če ste v dvomih, povprašate, kako se recimo prižgejo meglenke, da imate potem v megli manj težav. Naj vam ne bo nerodno.«

V megli je tudi priporočljivo, da povečate varnostno razdaljo, saj le v tem primeru lahko pravočasno zavirate. Pravilo dveh sekund za varnostno razdaljo pozimi ne velja. Pri vožnji na mokri cesti mora biti ta razdalja najmanj tri sekunde, na zasneženem ali zelo spolzkem cestišču pa moramo imeti štiri- do petsekundno varnostno razdaljo. Kako do pravilne varnostne razdalje? Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora voziti za njim na razdalji, ki ni manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah. Pri hitrosti 100 kilometrov na uro je varnostna razdalja vsaj 54 metrov, pri hitrosti 130 kilometrov na uro pa znaša minimalno 72 metrov. Varnostno razdaljo lahko ugotavljamo tako, da ob robu ceste najdemo prometni znak in nato štejemo, koliko časa mine od trenutka, ko mimo tega znaka zapelje zadnji del vozila pred nami, do tedaj, ko pripeljemo mi.
Predvidevajte nevarnosti
»Osnova varne vožnje v vsakršnih razmerah je vsekakor predvidevanje prihajajočih nevarnosti. To pa terja od voznika popolno zbranost. Še posebej velja to v jesenskih in zimskih spreminjajočih razmerah. Vedeti moramo, da so prav presenečenja, ko naletimo na del vozišča ali odsek, kjer so vozne razmere slabše, kot so bile pred tem – senčne lege, mostovi ali prepusti, klanci in vetrovne lege – najpogostejši kraji prometnih nesreč v slabih voznih razmerah. Dejstvo je, da se število nesreč zmanjša s časovno daljšim trajanjem slabih razmer, ker se vozniki v tem času prilagodijo neugodnemu stanju,« je (preprost) recept, kako se izogniti nevarnosti med vožnjo v ekstremih vremenskih pogojih, predstavil inštruktor varne vožnje Dušan Pohovnikar.

Najprimernejše bi bilo, seveda, da hitrost vožnje v slabih voznih razmerah zmanjšamo toliko, da ne bi bili prisiljeni nenadno in močno zavirati. Ne glede na to, kakšen zavorni sistem ima naše vozilo, moramo pred zaviranjem pritisniti sklopko, da preprečimo dinamične prenose težišča vozila, ki jih lahko povzroča vpliv motorja v vozilu. Tudi ob vsakem zanašanju, če do tega že pride, je naša prva naloga, da s pomočjo sklopke izničimo vpliv motorja na dinamične prenose težišča vozila. Če nas začne na spolzki cesti zanašati, ne smemo zavirati, ker bi tako le pospešili zlet s ceste, zato volan sučemo zmeraj v smer, kamor sili zadek vozila. Ob prvi zaznavi, da se zadek umirja, pa moramo volan poravnati, še preden se zadek popolnoma ustavi, da ne bi v nadaljevanju s položajem prvih koles, ker jih nismo poravnali, povzročili zasuka vozila v nasprotno smer. Sklopko spustimo šele, ko smo vozilo popolnoma poravnali.

Najprimerneje bi bilo, da hitrost vožnje v slabih voznih razmerah zmanjšamo toliko, da ne bi bili prisiljeni nenadno in močno zavirati.