Slovenija je med predsedovanjem Svetu EU med prednostne naloge uvrstila tudi problematiko pogrešanih oseb. V Ljubljani je potekala mednarodna konferenca, na kateri so o tej temi razpravljali policisti in strokovnjaki iz 20 držav. Udeležili so se je tudi pripadniki Policijske uprave Murska Sobota. V Sloveniji je letno pogrešanih od 400 do 600 oseb, od tega je dve tretjini odraslih, preostali so mladostniki in otroci. Po podatkih policije je trenutno v naši državi pogrešanih 237 ljudi. Najstarejši primer pogrešane odrasle osebe je iz leta 1957, najstarejši primer pogrešanega otroka pa iz leta 1996.
Pri izginotju osebe so ključni takojšen odziv policistov ob prejetju prijave, razjasnitev dejanskega stanja in preiskava vseh možnih osebnih in drugih dejavnikov, zaradi katerih je pogrešani nenadoma in nepričakovano zapustil svoje življenjsko ali delovno okolje. Teh dejavnikov v večini primerov ne vidijo in ne prepoznajo niti najbližji svojci, prijatelji ali sodelavci. Gre za izjemno stresno situacijo, tako za pogrešanega kot tudi za njegove bližnje, kar še povečuje zahtevnost policijskega dela.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Največja investicija na Muri z grenkim priokusom, kako pa kaže sebeborskemu zadrževalniku?
Minister Jože Novak na terenskem obisku v Pomurju zagotovil, da bodo do konca leta izbrali izvajalce del za prve odseke in začeli dela.
Zato so strokovnjaki na konferenci poleg aktualnih primerov obravnavali tudi orodja in sodobne pristope pri iskanju pogrešanih oseb, kot so uporaba brezpilotnih letalnikov, psihološko profiliranje, zavarovanje materialnih sledi, vpliv spolne zlorabe na beg otrok in pomoč javnosti pri odkrivanju pogrešanih oseb.
Izginotje osebe prijavite takoj
Vodja mreže policijskih strokovnjakov za pogrešane osebe in vodja oddelka za krvne in seksualne delikte v slovenski policiji Damjan Miklič je na konferenci poudaril, da v slovenski policiji, tudi ob pogovoru s kolegi iz tujine, ugotavljajo, da v javnosti veljata dva mita, ki sta povsem napačna. »Prvi je, da obstaja 24- oziroma 48-urni rok, po izteku katerega lahko svojci ali prijatelji šele prijavijo pogrešano osebo. To ni res in nikoli ni držalo, saj vse policije stremimo k temu, da se izginotje osebe prijavi čim prej, da se začne iskati. Drugi mit, ki je prav tako napačen, je, da se vse pogrešane osebe same vrnejo domov in da je ukvarjanje z njimi brezpredmetno. Policijska praksa je pokazala, da se približno tretjina pogrešanih oseb vrne sama, tretjino najdejo svojci, prijatelji ali drugi ljudje, več kot tretjino jih najde policija, deset odstotkov primerov pa se konča tragično, s smrtjo, lahko gre za samomor, naravno smrt ali kaznivo dejanje. Zato je zelo pomembno, da pogrešane osebe iščemo tudi s pomočjo medijev, da dosežemo čim več ljudi, saj so ljudje naše oči in ušesa.«
Policisti med postopkom iskanja pogrešane osebe ugotavljajo dejstva in opredelijo vzrok pogrešanosti – kaznivo dejanje, nesreča, samomor, duševna bolezen in podobno. Običajno po zbranih podatkih organizirajo takojšnje iskanje, torej pregled terena, še posebej če pogrešanemu grozi nevarnost – vremenske razmere – in če je prej napisal pismo, da bo naredil samomor. Takojšnje je ukrepanje tudi, ko so pogrešani otroci in starejši ljudje, ko so pogrešane osebe duševno bolne in ko so pogrešani nevarni za okolico ali so žrtve kaznivih dejanj. V iskanje pogrešanih ljudi so po navadi poleg policistov vključeni tudi drugi, denimo lovci, gozdarji, gasilci in potapljači.
Vsako leto policisti v Pomurju uspešno najdejo osebe, ki so se zaradi starostnih sprememb izgubile v okolici bivališča – večkrat so iskali v gozdovih gobarje in ljudi, ki so odšli iz zdravstvenih ustanov in zavodov. Pogosti so primeri iskanja otrok, ki se izgubijo ali odidejo od doma. V povprečju letno iščejo od 15 do 20 izginulih ali pogrešanih ljudi. Policisti izginulega človeka po navadi iščejo tako dolgo, da ga najdejo. S seznama pogrešanih ga zbrišejo, ko ga najdejo ali dobijo obvestilo, da je razglašen za mrtvega.
Kdaj je izginotje sumljivo?
Pri preiskovanju pogrešanosti gre za pomembno kriminalistično oceno, ali so razlogi za sum, da je pogrešani človek žrtev kaznivega dejanja, ali pa gre za nenaden odhod in pobeg človeka iz okolja, v katerem je živel, zaradi drugih problemov z globljimi vzroki. »Ne glede na spol in starost se policiji ob pogrešanih osebah postavlja vprašanje, kaj sploh pomeni pogrešanost in kdaj postane izginotje osebe glede na okolje in osebnost ter glede na njeno starost in zdravstveno stanje sumljivo. Pri izginotju lahko po zbranih podatkih sklepamo, ali gre za družinske konflikte, šolske probleme, zlorabo prepovedanih mamil, nesrečo, samomor, ugrabitev, umor in druga nasilna dejanja,« so v sporočilu o problematiki pogrešanih ljudi med drugim zapisali v sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Murska Sobota.