Kljub prizadevanjem Hrvaške, ki od vstopa v schengensko območje 1. januarja letos varuje zunanjo mejo EU, da bi zajezila ilegalne migracije, se število ilegalnih prebežnikov povečuje. Po podatkih slovenske policije so se nedovoljene oziroma ilegalne migracije v primerjavi z enakim obdobjem lani v Sloveniji povečale za skoraj 237 odstotkov. Iz policije so sporočili, da je to zato, ker se je večina ilegalnih migracij preusmerila na zahodnobalkansko migracijsko pot oziroma na tako imenovano balkansko ruto. Čedalje več ilegalnih prebežnikov se proti ciljnim državam zahodne Evrope namesto prek Madžarske napoti čez Hrvaško in Slovenijo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(VIDEO) Tako poteka pravilna vožnja v spornem dvopasovnem krožišču v Lendavski ulici
Pri vključevanju v krožišče z dvema prometnima pasovoma moramo najprej zapeljati na levi oz. notranji prometni pas, če krožišča ne nameravamo zapustiti pri prvem izvozu. V krožišču v Lendavski ulici v Murski Soboti se večina voznikov tega ne drži.
Dva primera z območja Policijske uprave (PU) Murska Sobota. V ponedeljek, 10. julija, je operativno-komunikacijski center (OKC) murskosoboške PU v svojem dnevnem poročilu zapisal: »Policisti so v Pincah ustavili osebni avtomobil, ki ga je vozil državljan Italije, v vozilu pa je prevažal še tri državljane Indije in enega Nepala, ki so na nedovoljen način vstopili v državo. Državljanu Italije je bila odvzeta prostost in odrejeno pridržanje, tujci pa so zaprosili za mednarodno zaščito ter so bili odpeljani v Azilni dom Ljubljana. Prav tako so policisti v Lendavi izsledili skupino tujcev, ki so na nedovoljen način vstopili v državo. Vsi tujci, od tega trije državljani Pakistana, dva Afganistana, eden Šrilanke in eden Indije, so zaprosili za mednarodno zaščito in so bili odpeljani v Azilni dom Ljubljana.«
V torek, 20. junija, so operativci tukajšnjega OKC poročali: »Na pomurski avtocesti med Grabonošem in Cerkvenjakom je bil na voznem pasu parkiran kombi madžarskih registrskih oznak. Iz vozila so po izjavi očividcev zbežale osebe. Policisti so v neposredni bližini ustavitve vozila izsledili 13 tujcev. Neznani voznik vozila je prevažal deset državljanov Turčije, dva državljana Sirije in enega državljana Iraka. Tujci so v našo državo vstopili nezakonito in so med postopkom s policisti zaprosili za mednarodno zaščito. Kriminalisti nadaljujejo zbiranje obvestil s ciljem izsleditve neznanega voznika.«
Ker hrvaška policija na meji z Bosno in Hercegovino ne obvladuje ilegalnih migracij, se prebežniki, ki se pretihotapijo na Hrvaško, naprej proti Sloveniji zdaj vozijo tudi z vlaki, avtobusi, taksiji, saj ni več nadzora na meji med Hrvaško in Slovenijo. Sem tako lahko pridejo brez težav, od nas pa v Italijo in v druge evropske države. V Sloveniji in Pomurju, ki je za migrante v glavnem tranzitna država oziroma pokrajina, se srečujemo tudi s tako imenovanimi sekundarnimi migracijami, ki jih v glavnem vodijo kriminalne združbe in posamezniki.
Zaradi odprave mejne kontrole na kopenski meji s Hrvaško je slovenska policija okrepila naloge za preprečitev ilegalnih migracij v policijskih enotah v notranjosti države. Tako so v PU Murska Sobota ustanovili posebno skupino za potrebe preprečevanja nezakonitih prehodov meje. Policisti te skupine, ki službujejo na sedežu policijske enote za izravnalne ukrepe v Dolgi vasi, so posebej izurjeni za mejno problematiko, med drugim so službovali v misijah pod okriljem Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex), v sektorju kriminalistične policije tukajšnje PU pa primere nezakonitih prehodov na oddelku za organizirano kriminaliteto preiskujejo kriminalisti.
Za tolmačenje 24.655 evrov
Na okrožnem sodišču v Murski Soboti so do 20. junija obravnavali 14 ljudi, obtoženih kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po 308. členu kazenskega zakonika (KZ-1). Sedem zadev je po besedah predsednika sodišča Branka Palatina še v fazi preiskave. Lani so v vsem letu na sodišču obravnavali 20 tovrstnih primerov. V letu 2022 je bila najnižja izrečena kazen obsojencu eno leto in osem mesecev zapora, najvišja pa tri leta in šest mesecev. V letu 2023 pa je bila najnižja izrečena kazen eno leto in osem mesecev, najvišja pa tri leta in deset mesecev zapora.
Palatin ob tem poudarja, da so na sodišču zaradi obravnavanja kaznivih dejanj po 308. členu KZ-1 zelo obremenjeni, tako kadrovsko kot finančno. Zelo se jim povišujejo tudi stroški postopkov zaradi plačila tolmačev in zagovornikov. Po Palatinovih besedah stroški sodnega tolmačenja v eni od zadev, ki še ni zaključena, znašajo že 24.665 evrov.