Policisti Policijske uprave (PU) Murska Sobota so 28. aprila 2019 avtocesti Maribor–Pince opravljali povsem običajno kontrolo cestnega prometa, ko so med drugim zaustavili tovorno vozilo z madžarskimi registracijami. V vozilu sta bila voznik in sopotnik, stara 28 in 24 let, oba madžarska državljana. Policisti so med kontrolo vozila ugotovili, da prevaža tovor, in sicer kartonske škatle. Pri kontroli paketov pa je bilo ugotovljeno, da se v škatlah med večjo količino torbic nahajajo evrski bankovci različnih vrednosti. Ker Madžara nista vedela pojasniti izvora bankovcev, niti nista imela nobene dokumentacije o prevozu gotovine, zato je obstajal sum storitve kaznivega dejanja, je Okrožno sodišče Murska Sobota odredilo preiskavo vozila. Policisti so nato med preiskavo tovornega kombija zasegli 1,8 milijona evrov denarja. Da so policisti lahko gotovino prešteli, so si morali po naših podatkih takrat celo izposoditi bančni stroj za štetje denarja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
Pri Suzani Rauš, tiskovni predstavnici murskosoboške PU, smo preverili, kakšen je danes epilog policijske preiskave. »Policijska uprava je v mesecu juniju 2021 podala kazensko ovadbo za kaznivo dejanje pranja denarja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 245. člena kazenskega zakonika na specializirano državno tožilstvo. V letu 2022 je bila v isti zadevi podana še dopolnitev kazenske ovadbe na navedeno tožilstvo,« za Vestnik.si odgovarja uradna govorka pomurske policije.
Iz specializiranega državnega tožilstva, to tožilstvo je pristojno za pregon storilcev hudih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, za vsa kazniva dejanja, za katera se lahko izreče kazen desetih let zapora ali hujša kazen, če je bilo dejanje izvršeno v hudodelski združbi, za korupcijska kazniva dejanja, za kazniva dejanja terorizma ter za kazniva dejanja spravljanja v suženjsko razmerje in trgovine z ljudmi, pa so na naše poizvedovanje odgovorili, da je zadeva »o kateri povprašujete, v fazi predkazenskega postopka, zato vam zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov več informacij ne moremo posredovati«.
Kaj pravi zakonodaja?
V 245. členu kazenskega zakonika je med drugim predpisano, da kdor denar ali premoženje, za katero ve, da je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem, sprejme, zamenja, hrani, z njim razpolaga, ga uporabi pri gospodarski dejavnosti ali na drug način, določen z zakonom o preprečevanju pranja denarja, s pranjem zakrije ali poskusi zakriti njegov izvor, se kaznuje z zaporom do petih let. Če je denar ali premoženje velike vrednosti, pa se storilec kaznuje z zaporom do osmih let in denarno kaznijo.