To bo tretja letošnja nacionalna preventivna akcija za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu. Policisti bodo preverjali vsebnost alkohola v izdihanem zraku in izvajali preizkuse s sredstvi za hitro ugotavljanje prisotnosti drog v organizmu.
Akcija poteka v sodelovanju z Javno agencijo za varnost prometa, z njo pa pozivajo k odgovorni vožnji. "Že prvi popiti kozarec alkoholne pijače vpliva na zmožnost presoje in reakcijski čas voznika. Če se odpravljate na dogodek, kjer je verjetnost, da boste uživali alkohol, vnaprej načrtujte, kako boste varno prišli domov. V prazničnem času bodite odgovorni in se udeležbi v prometu pod vplivom alkohola in drog odpovejte," poudarjajo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Pred začetkom akcije so navedli, da se že pri koncentraciji 0,5 promila verjetnost povzročitve prometne nesreče podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa osemkrat poveča v primerjavi s treznim voznikom. Pri 1,5 promila se tveganje za nastanek nesreča poveča za kar 22-krat.
V letu 2022 je zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola ter povzročiteljev pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi umrlo 33 udeležencev cestnega prometa (39 odstotkov vseh umrlih).
Že majhna količina popitega alkohola lahko pomembno vpliva na delovanje oči. Alkohol vpliva na delovanje očesne leče, zato se voznikom zoži vidno polje in vse težje zaznavajo dogodke na levi in desni strani. Z naraščanjem stopnje zaužitega alkohola postaja očesna leča vse bolj toga, kar vpliva na zameglitev vida. Pride do tunelskega vida, pri katerem se osebi močno zoži vidno polje, ostrina vida pa se poslabša. Alkohol vpliva tudi na očesno mrežnico, zato težje zaznavamo rdečo barvo, denimo na semaforju, prometnih znakih, žaromete na zadnji strani vozila,...
V Sloveniji se je do konca novembra zgodilo 1335 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci v prometu. To je 7,7 odstotkov manj nesreč kot v enakem obdobju lani. V teh nesrečah je življenje izgubilo 17 oseb, 110 se jih je hudo poškodovalo in 525 lažje. Povprečna stopnja alkoholiziranosti je znašala 1,38 promila, v smrtnih nesrečah pa 1,20 promila. Alkoholizirani povzročitelji so smrtne prometne nesreče povzročili najpogosteje zaradi neprilagojene hitrosti in nepravilne strani/smeri vožnje.
Policisti so v enajstih mesecih leta odredili 408.302 alkotestov, 10.673 jih je bilo pozitivnih in 243 odklonjenih. Poleg tega je bilo 1341 strokovnih pregledov na droge, 234 jih je bilo pozitivnih in 736 odklonjenih. Pridržanih je bilo 630 voznikov motornih vozil.