Policisti in kriminalisti Policijske uprave (PU) Murska Sobota so kot najhujše dejanje, ki so ga obravnavali v letu 2022, v svoje beležnice vpisali umor 35-letnice, ki se je zgodil 10. septembra v Peskovcih. Motiv za zavržno dejanje je bilo po navedbah vodje murskosoboških tožilcev Draga Fariča bolestno ljubosumje osumljenca Mitje Oreška, ki je menda preseglo vse meje. Po naših podatkih sta se storilec in njegova žrtev tisto usodno soboto sprla v shrambi.
Orešek je svojo partnerico najprej davil – pri tem si je pomagal tudi s platneno vrečo – in jo nato vsaj enkrat z 20 centimetrov dolgim kuhinjskim nožem zabodel v prsi. Preden je sam poklical operativno-komunikacijski center soboške policijske uprave in sporočil, da je umoril svojo partnerico, je poklical še brata in sosedo. Orešek in partnerica sta imela dva mladoletna otroka, ki na srečo nista bila priča krvavemu dejanju. Policija na naslovu v Peskovcih, kjer je družina živela, do usodne sobote še ni intervenirala.
Bil bi najsrečnejši človek
Tako kot umor v Peskovcih je po vsej Sloveniji odmeval tudi primer Boštjana Klementa. Osemnajstega januarja se je na ljutomerskem sodišču odvijala obravnava o dodelitvi Klementa pod skrbništvo. Gre za nepravdni postopek, ki ga ni vodil sodnik Gorazd Tivadar, a je Klement svoj prihod na sodišče izkoristil za napad nanj. S sabo je prinesel macolo, jo skril v bližini parkirišča in odšel na sodišče. Ko se je vračal z obravnave, je pri ograji pobral macolo in začel z njo tolči po Tivadarjevem BMW-ju. Njegovo početje sta opazila zaposleni v vložišču in varnostnik sodišča. Ta je poklical policiste in osumljenega zadržal na kraju do njihovega prihoda.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuObletnica Kluba prekmurskih študentov bo izvedena v okrnjeni obliki
Klub prekmurskih študentov je zaradi tehničnih zapletov odpovedal glasbeni del slovesnosti ob 90-letnici delovanja.
Sodišče v Mariboru je Klementu marca letos izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v ustrezni ustanovi. Ker ima Klement blodnjavo motnjo in so ga psihiatri na podlagi tega ocenili za neprištevnega, zaradi zalezovanja sodnika ne bo kazensko odgovarjal. V praksi to pomeni, da Klement ostaja zaprt na forenzičnem oddelku mariborske psihiatrije. Varnostni ukrep sme trajati največ pet let, zakonodaja pa določa, da mora sodišče po preteku šestih mesecev znova odločati, ali sta nadaljnje zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu še potrebna. V sodni dvorani je Tivadar potarnal, da si želi samo miru, in pričanje sklenil z upanjem na čudež: »Če bi obstajala čarobna palica, da me gospod Klement ne bi več nadlegoval, bi bil najsrečnejši človek na svetu.«
Direktor v zapor
Višje sodišče v Mariboru je nedavno potrdilo sodbo okrajnega sodišča v Murski Soboti iz decembra 2021, da je Jožef Pavlinjek, direktor več družb Inoks iz Černelavec, kriv kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev. Pavlinjek je tako pravnomočno obsojen na dve leti in pol zapora, plačati mora še 2000 evrov denarne kazni in stroške kazenskega postopka.
Kot so sodbo povzeli na vrhovnem državnem tožilstvu, Pavlinjek delavcem, ki so bili zaposleni v njegovih podjetjih med letoma 2010 in 2017, ni v celoti izplačal plač, stroškov v zvezi z delom, regresov, odpravnin, odškodnin in obveznih prispevkov za socialno varnost. S kaznivim dejanjem je 80 delavcev skupno oškodoval za 600.000 evrov.
Ne more iz svoje kože
Novembra so policisti že tretjič ujeli državno tožilko Anico Šoštarič opito za volanom. Ko se je s službenim avtomobilom vračala z obravnave na okrajnem sodišču v Gornji Radgoni, so jo ustavili zaradi nezanesljive vožnje. Napihala je več, kot je dovoljeno za vožnjo vozila. Ker se ni strinjala z rezultatom alkotesta, so ji policisti odredili odvzem krvi. Podobno se je zgodilo februarja 2019 v Murski Soboti. Takrat je Šoštaričeva napihala več kot dva promila, kar je štirikrat več od dovoljenega. Februarja 2021 je znake alkoholiziranosti kazala na delovnem mestu, a preizkusa alkoholiziranosti ni hotela opraviti, obenem se je nedostojno vedla do nadrejenega, Draga Fariča, vodje okrožnega državnega tožilstva Murska Sobota, in sodelavcev. Septembra istega leta je Šoštaričeva na območju Občine Beltinci povzročila prometno nesrečo. Alkotest ji je spet pokazal krepko čez dovoljeno mejo, nakar so jo policisti zaradi obnašanja med postopkom pridržali do streznitve.
Farič je v preteklih letih zoper njo trikrat sprožil disciplinski postopek. Stanovski kolegi so jo do sedaj kaznovali le s pisnim opominom.
Pobrala sta ji 20 tisoč evrov
Policisti in kriminalisti PU Murska Sobota so v začetku oktobra prejeli prijavo, da sta dva neznana storilca po telefonu lažno prepričala starejšo oškodovanko, da sta kriminalista in da mora z njima na pošto, kjer bo dvignila denar, da bosta preverila pristnost bankovcev. »Storilca sta prišla domov po oškodovanko in jo s svojim vozilom odpeljala na več različnih pošt, kjer je oškodovanka dvignila denar in ga izročila storilcema. Po prejemu denarja sta storilca s kraja odšla in oškodovanko pustila na pošti,« je takrat zapisala Suzana Rauš.
Po naših podatkih 45-letni osumljenec, ki je trenutno v priporu, prihaja z območja PU Celje, enega od naslovov bivanja pa ima tudi v Nemčiji. Starejši oškodovanki naj bi bila s sotrpinom odnesla vsaj 20 tisoč evrov.
Eno leto kradel kot sraka
Policisti in kriminalisti tukajšnje PU so decembra v predkazenskem postopku, ki je trajal več kot eno leto, odkrili osumljenca več kaznivih dejanj vlomov in tatvin. Osumljen je, da je skupno povzročil za približno 30.000 evrov premoženjske škode.
Kot so navedli na tukajšnji PU, je 28-letnik z območja Občine Puconci utemeljeno osumljen velikih tatvin in tatvine v trgovskih centrih in podjetjih, iz katerih je odnašal različne predmete in denar. V oktobrski hišni preiskavi pri njem so zasegli več kot 20 predmetov, ki so izvirali iz različnih premoženjskih kaznivih dejanj. Tudi traktorsko prikolico. Po zbranih obvestilih in na podlagi dokaznega gradiva so zoper moškega na pristojno državno tožilstvo vložili kazenske ovadbe zaradi storitve štirih kaznivih dejanj velikih tatvin z vlomom in treh kaznivih dejanj tatvine.