»Gre za najhujše kaznivo dejanje in odločitev sodišča je odvisna od mnenja strokovnjakov medicinske stroke, zato smo predlogu ugodili,« je ponedeljkovo obravnavo na sojenju 49-letnemu Damirju Softiću iz Tuzle končal sodnik Stanislav Jug, predsednik velikega senata, ki razsoja v zadevi februarskega umora v Slomškovi ulici. Senat je ugodil odvetnici Tanji Koračin Bohar, pooblaščenki družine pokojnega 26-letnega Marsela H. iz Kroga. Ta je umrl 5. februarja letos, ko se je nadenj z nožem v Slomškovi ulici spravil 49-letni državljan BiH. Prizadejal mu je kar 37 ran.
Z očitki, da je umoril Marsela H., tujca preganja okrožni državni tožilec Matej Kučan. Ker je bil po mnenju izvedencev v času zločina v stanju neprištevnosti, je Kučan vloženo obtožnico za kaznivo dejanje umora spremenil v predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu za največ pet let. V ponedeljek je okoliščine o tem, v kakšnem psihičnem stanju je bil obtoženec v času kaznivega dejanja, razlagal psihiater Jure Koprivšek, ki je sodeloval pri izdelavi izvedenskega mnenja o njegovi prištevnosti. Softić je bil avgusta za potrebe dokončanja omenjenega mnenja na večdnevnem opazovanju v enoti za forenzično psihiatrijo mariborskega kliničnega centra, kjer so ugotovili, da je moril neprišteven.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Krvav zločin v Slomškovi ulici v Murski Soboti: V prepiru uporabili nož, en človek umrl, eden poškodovan
V Murski Soboti v Slomškovi ulici nasproti avtobusne postaje je med 18. in 19. uro prišlo do nasilja. Sprva je šlo zgolj za verbalno nasilje, ki je preraslo v fizično. Uporabljeno je bilo tudi hladno orožje. En človek je v krvavem dogodku umrl, eden je poškodovan. V krav dogodek naj bi bili vpleteni tuji državljani.
Posledica duševnih motenj
Neprištevnost pri Softiću je po oceni izvedenca posledica duševnih motenj. Kot vzrok, da obtoženec ni mogel razumeti in kontrolirati svojih dejanj v času zločina, je Koprivšek navedel blodnjave motnje in bolehanje za posttravmatskim sindromom, kar je posledica vojnih grozot v Bosni in Hercegovini. Obdolženi po njegovih besedah ni bil osredotočen izrecno na žrtev umora, saj se nista niti poznala. Na mestu žrtve bi lahko bil kdorkoli, je poudaril. Ocenil je še, da bi lahko Softić dejanje kadarkoli ponovil in da ni mogoče napovedati, kdaj. Zato je zanj priporočil zdravljenje in terapijo do konca življenja.
Koračin Boharjeva se je po njegovim nastopu obregnila predvsem v to, da v mnenju ni povsem natančno določena meja med neprištevnostjo in morebitno prištevnostjo, zato je predlagala izdelavo dodatnega izvedeniškega mnenja komisije medicinske fakultete v Ljubljani. Tožilec ni bil proti in je odločitev prepustil sodišču, Softićev zagovornik, advokat Peter Kobenter, pa je menil, da dodatno mnenje ni potrebno. Jugov senat je po posvetu ugodil odvetnici.
V smrtnem strahu se je boril za življenje
Patologinja Tina Čakš Golec je sicer na prejšnji obravnavi pojasnila, da so bile vse rane 26-letniku povzročene z istim ostrim orodjem, nožem. Z enim od vbodov je žrtev utrpela 20 centimetrov dolgo rano na prsnem košu, pri čemer je imela prerezano desno pljučno krilo, osrčnik in srce, in zaradi tega je izkrvavela. Po oceni izvedenke sodne medicine je 26-letnik do takrat, ko je omagal in umrl, utrpel vsaj 30 vbodov in ureznin. Rane je imel po vsem telesu, od lasišča, obraza, zatilja, vratu, prsi in hrbta ter po rokah in nogah. Patologinja je takrat še ocenila, da se je Marsel H. intenzivno branil pred napadalcem z nožem in se v smrtnem strahu boril za življenje.
Kaznivo dejanje se je začelo v sobi 26-letnika, nato pa se preselilo na hodnik večstanovanjske stavbe. Marsel H. in Softić sta bila soseda, vendar se razen bežnih srečanj menda sploh nista poznala. Softić je po incidentu pobegnil, vmes zaradi poškodb omagal na avtobusni postaji, nato pa se je zatekel na parkirišče stanovanjskih blokov v Vrtni ulici, kjer živijo njegovi znanci. Tam so ga izsledili policisti.