Na okrožnem sodišču v Murski Soboti se je nadaljevalo sojenje županu Občine Gornji Petrovci Francu Šlihthubru in Štefanu Kuharju, nekdanjemu direktorju komunalnega in gostinskega podjetja Pindža, ki je od leta 2017 v stečaju. Državna tožilka Jana Rogan je Šlihthubra in Kuharja obtožila kaznivega dejanja oškodovanja upnikov. Po njenih besedah sta favorizirala nekatere od upnikov Pindže, ki sta jim poplačevala storitve oziroma izstavljene račune, drugim, ki jim nista plačala storitev, pa sta po navedbah tožilke v obdobju od leta 2011 do 2017 povzročila za vsaj milijon evrov škode. Šlihthubra brani odvetnik Mitja Pukšič, Kuharja odvetnik Oskar Šooš. V primeru razsoja sodnica Natalija Goldinskij Husar.
Roganova je na predobravnavnem naroku obtoženima povedala, da bo v primeru priznanja krivde za vsakega od njiju predlagala leto zapora, pri čemer bi se strinjala, da kazen odslužita z delom v splošno korist. Oba sta na naroku zavrnila krivdo in se za zdaj pred očitki tožilke branita z molkom, kot sta to naredila v preiskavi. »Če bosta ocenila, da je to potrebno, bosta zagovor podala po koncu glavne obravnave,« je napovedal Šlihthubrov zagovornik Pukšič.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Obšli »vsa pravila poslovanja«
Goldinskij Husarjeva je pretekli teden zaslišala Alenko Gril, izvedenko ekonomske stroke. Ta je izrazila prepričanje, da so pri vodenju podjetja obšli »vsa pravila poslovanja«. Zmotilo jo je med drugim, da se je pri plačevanju upnikov – podjetje je imelo več let blokiran račun – vedno našel denar za cvetje, s katerim so krasili vasi v občini, in za Nogometni klub (NK) Križevci. »Lahko ste imeli zaradi cvetja najlepše vasi v Prekmurju, vendar glede na to, kako ste ravnali s podjetjem, bi morali zanj že maja 2010 predlagati stečaj,« je bila slikovita izvedenka. Maja tistega leta se je namreč začela blokada poslovnega računa podjetja.
Obregnila se je tudi ob delovanje nadzornega sveta, ki po njenem ni opravil svojega dela in poslanstva. »To, da so nadzorniki več let potrjevali letna poročila za nazaj, ob tem pa vodstvu niso zastavljali vprašanj, kako vodi to podjetje, kaže, da so v nadzornem svetu sedeli ljudje, ki niso razumeli pravil poslovanja,« je dejala Alenka Gril.
Že pred Grilovo je svoje mnenje izdelala izvedenka finančne stroke Alenka Dervarič. Bila je prav tako ostra. »Kljub temu da so imeli šest let blokirane račune, so vedno in vedno prevzemali nove obveznosti, za katere so vedeli, da jih ne bodo mogli plačati.« Ob tem je spomnila na določbe zakona o finančnem poslovanju. »Vesten gospodar družbe ne sprejema odločitev, za katere ve, da jih ne more izpolniti,« je bila kritična Dervaričeva. Izpovedala je še, da se ji je vsaj nenavadno, če ne kaj več, zdelo to, da se recimo niso plačevale obveznosti Pomgradu, Eko Skladu, redno pa so se izplačevala sponzorska sredstva NK Križevci.
»Vse odločitve sprejemal župan«
Na sodišču je že pričala Vesna Kučan, računovodkinja danes že propadle Pindže. Izpovedala je, da je Kuhar direktor podjetja postal leta 2008, vendar je »vse odločitve o poslovanju Pindže sprejemal župan«. Po njenih besedah je Pindža do leta 2010 še poslovala likvidno, nato je zaradi dolgov marca 2010 sledila blokada računa in postopek prisilne likvidacije. Plačila so se izvajala prek asignacijskih pogodb. Občina Gornji Petrovci je nastopala kot dolžnik, kot upniki pa delavci Pindže in nekateri dobavitelji. To, da so delavci nastopali kot upniki, je po svoje razumljivo, saj so vsa dela kot zaposleni v Pindži opravili za občino. Podjetje Pindža je v pogodbah nastopalo kot asignant. To pomeni kot upnik do občine in dolžnik do zaposlenih. Štefan Kuhar je kot direktor podpisoval pogodbe z občino in delavci in prenakazoval sredstva zaposlenim. Dejansko bi morala Pindža občini izstavljati račune za opravljene storitve, občina pa bi morala poravnavati obveznosti Pindži in ne z asignacijsko pogodbo posredno delavcem. »Od takrat je vse naše račune prek asignacijskih pogodb plačevala občina,« je pričala Kučanova. Pripravljala je sezname upnikov, ki so izstavili račune, in ta seznam odnesla do Šlihthubra, ki je nato sam izbral, katere račune bodo plačali. Najprej so vsak mesec poravnali obveznosti do delavcev, nato pa plačali račune »za nujne stvari, kot so elektrika, poštne storitve, gorivo, nakup materiala za vzdrževanje cest in okolice ter podobno«.
Ob tem se je vedno našel denar za NK Križevci, ki so ga sponzorirali vse do konca likvidacijskega postopka, je še izpovedala priča. Vesna Kučan se je med drugim leta 2012 prijavila na prosto delovno mesto direktorja, saj je, kot je rekla, izpolnjevala oba pogoja, izobrazbo in znanje tujega jezika, in ker »sem želela rešiti podjetje, saj sem prihajala iz stroke«. Na razpis se je prijavil tudi Kuhar, ki pa po njenih besedah ni izpolnjeval pogoja o jeziku. »Zato so se odločili spremeniti statut podjetja, po katerem znanje tujega jezika več ni bil pogoj za položaj direktorja, ker so lahko tako izbrali Kuharja. Takrat se je nad menoj začel izvajati mobing,« je bila priča čustvena.
Kot je še izpovedala na sodišču, je večkrat opozorila Šlihthubra in Kuharja, da je tak način plačevanja in poslovanja nezakonit. Sojenje obema se bo nadaljevalo aprila, ko bo na prostor za priče med drugim povabljena stečajna upraviteljica Pindže Sara Pušenjak Petek.