Zadnja obravnava na sojenju v primeru Pindža, v katerem sta kaznivega dejanja oškodovanja upnikov obtožena župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber in Štefan Kuhar, nekdanji direktor komunalnega in gostinskega podjetja, je minila v prizadevanjih Mitje Pukšiča, županovega odvetnika, da bi prekinili sojenje oziroma ga preložilo za nedoločen čas.
Kot je dejal na obravnavi, je v imenu svojega varovanca na okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti vložil kazensko ovadbo zoper Vesno Kučan, računovodkinjo danes že propadle Pindže, ter predsednika in člane nadzornega sveta podjetja. Po odvetnikovih besedah zato, ker niso vestno opravljali svojega dela in nosijo glavno odgovornost, da je občinsko podjetje končalo tako klavrno.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Natalija Goldinskij Husar, ki razsoja v tem primeru, je Pukšičev predlog po kratkem premisleku zavrnila kot neutemeljenega. Nakazala je še, da ni zadovoljna s potezami obrambe, ker po njenem očitno želi le zavlačevati. Napovedala je, da bo sodni proces skušala končati 17. avgusta. Do takrat bo Alenka Gril, izvedenka ekonomske stroke, še dopolnila svoje mnenje, ki ga je že predstavila v sodni dvorani.
Potrjevali poročila za nazaj
Izvedenka je v predstavitvi izrazila prepričanje, da so pri vodenju podjetja obšli »vsa pravila poslovanja«. Zmotilo jo je med drugim, da se je pri plačevanju upnikov – podjetje je imelo več let blokiran račun – vedno našel denar za cvetje, s katerim so krasili vasi v občini, in za Nogometni klub (NK) Križevci. »Lahko ste imeli zaradi cvetja najlepše vasi v Prekmurju, vendar glede na to, kako ste ravnali s podjetjem, bi morali zanj že maja 2010 predlagati stečaj,« je bila slikovita izvedenka. Maja tistega leta se je namreč začela blokada poslovnega računa podjetja.
Obregnila se je tudi ob delovanje nadzornega sveta, ki po njenem ni opravil svojega dela in poslanstva. »To, da so nadzorniki več let potrjevali letna poročila za nazaj, ob tem pa vodstvu niso zastavljali vprašanj, kako vodi to podjetje, kaže, da so v nadzornem svetu sedeli ljudje, ki niso razumeli pravil poslovanja,« je dejala Alenka Gril.
Že pred Grilovo je svoje mnenje izdelala izvedenka finančne stroke Alenka Dervarič. Bila je prav tako ostra. »Kljub temu da so imeli šest let blokirane račune, so prevzemali vedno nove obveznosti, za katere so vedeli, da jih ne bodo mogli plačati.« Ob tem je spomnila na določbe zakona o finančnem poslovanju. »Vesten gospodar družbe ne sprejema odločitev, za katere ve, da jih ne more izpolniti,« je bila kritična Dervaričeva. Izpovedala je še, da se ji je zdelo vsaj nenavadno to, da se recimo niso plačevale obveznosti Pomgradu, Eko Skladu, redno pa so se izplačevala sponzorska sredstva NK Križevci.
»Vse odločitve sprejemal župan«
Na sodišču je pričala že tudi Kučanova. Izpovedala je, da je Kuhar direktor podjetja postal leta 2008, vendar je »vse odločitve o poslovanju Pindže sprejemal župan«. Po njenih besedah je Pindža do leta 2010 še poslovala likvidno, nato sta zaradi dolgov marca 2010 sledila blokada računa in postopek prisilne likvidacije. »Od takrat je vse naše račune prek asignacijskih pogodb plačevala občina,« je pričala Kučanova. Pripravljala je sezname upnikov, ki so izstavili račune, in ta seznam odnesla Šlihthubru, ki je nato sam izbral, katere račune bodo plačali. Najprej so vsak mesec poravnali obveznosti do delavcev, nato pa plačali račune »za nujne stvari, kot so elektrika, poštne storitve, gorivo, nakup materiala za vzdrževanje cest in okolice ter podobno«. Kot je še izpovedala na sodišču, je večkrat opozorila Šlihthubra in Kuharja, da je tak način plačevanja in poslovanja nezakonit.
Državna tožilka Jana Rogan je Šlihthubra in Kuharja obtožila, da sta favorizirala nekatere upnike Pindže in jim poplačevala storitve oziroma izstavljene račune, drugim, ki jim nista plačala storitev, pa sta po navedbah tožilke v obdobju od leta 2011 do 2017 povzročila za vsaj milijon evrov škode. Roganova je na predobravnavnem naroku obtoženima povedala, da bo v primeru priznanja krivde za vsakega od njiju predlagala leto zapora, pri čemer bi se strinjala, da kazen odslužita z delom v splošno korist. Oba sta na naroku zavrnila krivdo in se za zdaj pred očitki tožilke branita z molkom.