V spopadih med albanskimi kriminalnimi združbami, ki se borijo za svoj delež na mamilarskem trgu, je v Tirani in tudi v drugih evropskih mestih, samo lani življenje izgubilo 23 ljudi. Oziroma jih albanska policija vodi kot pogrešane osebe.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bo država vrtine zapečatila?
Družba Geoenergo v stečaju je 19. aprila izgubila rudarsko pravico, koncesijska pogodba o izkoriščanju mineralne surovine nafte in zemeljskega plina, ki je zaradi delujočih vrtin pomembna predvsem za območje petišovskega plinskega polja, pa je prenehala veljati.
Albanija, majhna balkanska država, tudi ena najrevnejših, in obremenjena z zgodovino izolirane in propadle komunistične diktature, kot jo opiše Independent, je danes postala eden največjih igralcev na svetovnem trgu z mamili. Preko Albanije se v Evropo tihotapi velike količine marihuane, heroina in kokaina, albanske kriminalne združbe pa slovijo kot ene najbolj nevarnih in brutalnih, in tudi zelo organiziranih, z lovkami, ki sežejo celo do nekaterih vodilnih predstavnikov evropskih policij in politikov. V spopadih med albanskimi kriminalnimi združbami, ki se borijo za svoj delež na mamilarskem trgu, je v Tirani in tudi v drugih evropskih mestih, samo lani življenje izgubilo 23 ljudi. Oziroma jih albanska policija vodi kot pogrešane osebe. Tesna je tudi sprega med albansko policijo in kriminalnimi organizacijami, je prepričan Gjunkshi.
Independent piše, da je albanska mafija prevzela vlogo prvega »kurirja« kokaina iz Latinske Amerike in heroina iz Srednje Azije v Evropo. Da naj bi bile zato albanske kriminalne združbe že povsem obvladovale pristanišče Rotterdam, sicer največje evropsko pristanišče, je namreč še prepričan poslanec, nekdanji vojaški častnik. Konopljo, ki jo prav tako razpečujejo po evropskih državah, pa združbe gojijo doma (V Albaniji je bilo lani po nekaterih ocenah zaseženih dva milijona in pol sadik konoplje).
Albanija je tako postala glavna tranzitna država, iz katere se mamila najprej tihotapijo v Italijo in Črno goro, in nato naprej v Evropo, predvsem v Belgijo, Nizozemsko, Veliko Britanijo in Španijo.
Kako pa je sploh Albanija postala ena največjih preprodajalk mamil na svetu? Raziskovalni novinar Artan Hoxha, zaradi svojega poročanja so mu grozili celo med oddajo v živo na albanski televiziji, ocenjuje, da je albanska mafija izkoristila dejstvo, da so v krvavih vojnah na Balkanu in napetih razmerah, predvsem v Srbiji, sodelovale tudi tamkajšnje kriminalne združbe, in tako »zanemarile svojo dejavnost v Evropi«. Albanske skupine, ki se ukvarjajo z organiziranim kriminalom, samo z nezakonito prodajo marihuane letno »zaslužijo« štiri milijarde dolarjev in pol, ocenjuje Hoxha. Ob trgovini z mamili se albanske kriminalne združbe ukvarjajo še s tatvinami prestižnih avtomobilov, trgovino z ljudmi in prostitucijo.
Preko Albanije se v Evropo tihotapi velike količine marihuane, heroina in kokaina, albanske kriminalne združbe pa slovijo kot ene najbolj nevarnih in brutalnih, in tudi zelo organiziranih, z lovkami, ki sežejo celo do nekaterih evropskih policij in politikov.
Albanija je tako postala glavna tranzitna država, iz katere se mamila najprej tihotapijo v Italijo in Črno goro, in nato naprej v Evropo, predvsem v Belgijo, Nizozemsko, Veliko Britanijo in Španijo. Čeprav italijanska policija in druge evropske policije strogo nadzorujejo morski promet po Sredozemlju in Jadranskem morju, še poroča Independent, vseeno tihotapcem uspe spraviti svoj tovor do »evropskih kupcev«. Sicer so letos že prestregli na enem od ribiških čolnov kar tono in pol marihuane, Hoxha ocenjuje, da je bil tovor vreden vsaj 10 milijonov evrov; lani pa so na ladji, ki je v Albanijo prevažala banane iz Kolumbije, policisti zasegli 613 kilogramov kokaina. Pristanišči Drač in Vlora sta zato pod budnim očesom Interpola in Europola, a luki vseeno veljata za točki, kjer redno pristajajo plovila s prepovedanim tovorom, ki se potem dalje tihotapi v Evropo, tudi po tako imenovani balkanski poti, katere krak gre tudi preko Pomurja.
