Dobre tri mesece po tem, ko je bil zaradi umora partnerice Štefanie T. obsojen na 22 let in pol zapora, je Mitja Orešek v pripor v Mursko Soboto prejel vabilo na pritožbeno sejo Višjega sodišča v Maribor, a danes tja ni prišel. »Razmišljal je, ali naj pride ali ne. Zakaj se je odločil, da ga ne bo, mi ni znano,« je o neprisotnosti svojega klienta senatu višjih sodnic pojasnil zagovornik obtoženega, odvetnik Mojmir Šafarič.
Zoper sodbo murskosoboškega sodišča se je odvetnik pritožil zaradi višine kazenske sankcije pa tudi iz vsebinskih razlogov oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, saj meni, da Orešek zunajzakonske partnerice ni umoril iz nizkotnih nagibov, pač pa je šlo za kaznivo dejanja uboja na mah ali »v najhujšem primeru za kaznivo dejanje uboja«. Prvostopenjsko sodbo v pritožbi izpodbija tudi tožilstvo, ki je za obtoženega terjalo nekoliko višjo kazen, 25 let zapora.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(UMOR V PESKOVCIH) Ker si je pisala z drugimi, ni videl več izhoda. Na sodišču je večkrat zajokal
Obtoženi Mitja Orešek na vprašanja ne odgovarja.
Usoden vbod v prsa
Zločin se je zgodil 10. septembra lani, v shrambi stanovanjske hiše v Peskovcih na Goričkem. Orešek je partnerico najprej zgrabil za vrat in jo več kot minuto davil z rokami in trakom, podobnim zadrgi. Ko je izgubila zavest, jo je z ostrim predmetom, najverjetneje nožem rezila 17 centimetrov, zabodel v prsi, kar je bilo zanjo usodno. »Prišlo je do izliva krvi v pljuča, nobena zdravniška pomoč ji ne bi pomagala, takoj je bila mrtva,« je danes spomnila poročevalka senata, višja sodnica Leonida Jerman.
Orešek je v kazenskem procesu podal le pisni zagovor, na vprašanja pa ni hotel odgovarjati. Odgovornosti za smrt partnerice se ni otepal, nepopravljivo napako je priznal, v zagovoru pa zapisal, da je bil tiste sobote izzvan. Razočaran zaradi tega, ker si partnerica ni nehala dopisovati s sodelavcem, naj bi ji bil rekel, da si bo nekaj naredil, ona pa naj bi se bila norčevala iz njega in mu rekla, naj si že končno nekaj naredi, da se ga bo rešila.
Zmanjšana prištevnost, a ne bistveno
Sodnica poročevalka Leonida Jerman je v povzemanju prvostopenjske sodbe omenila tudi ugotovitve izvedenca psihiatra Mateja Kravosa. Ta pri obtoženem ni prepoznal resnih duševnih težav, je pa ugotovil znake predhodne duševne motnje, ki je bila prisotna v času obravnavanega zločina. »Izvedenec je rekel, da obstaja možnost, da je bil povod za dejanje reagiranje na mah zaradi osuplosti, ni pa objektivnih podatkov o tem, saj je obdolženi med pregledom rekel celo, da je izgubil spomin,« je ugotovitve izvedenca povzela sodnica in razložila, da je psihiater glede obtoženčeve sposobnosti razumevanja pomena dejanje in obvladovanja na sojenju povedal, da je bila ta zmanjšana, a ne bistveno. Kravos je bil na sojenju povprašan tudi o morebitni izzvanosti obtoženega, ki pa je ni ugotovil.
Tožilstvo v obtožnici navaja, da je bil Orešek izjemno ljubosumen in da je partnerico nadzoroval, med drugim s pregledovanjem telefona in kamerami, nameščeni v družinski hiši. »Kamera v sobi, ki je bila nameščena zaradi bolnega strica, je bila po njegovi smrti odstranjena. Obstajala je le še kamera v kuhhinji, ki je snemala vhod v hišo, a je bila nazadnje uporabljena avgusta,« je na pritožbeni seji očitek tožilstva izpodbijal odvetnik Šafarič in poudaril, da njegovemu klientu ni mogoče očitati ljubosumja, če pa že, je bilo to čustvo v meji normalnega, saj je obtoženi od partnerice prejemal različne signale, zaradi katerih ni mogel vedeti, na čem je.
Senatu višjih sodnic je advokat predlagal, da sodbo murskosoboškega sodišča razveljavi in primer vrne v ponovno sojenje, kjer naj sodišče pregleda vsebino na oškodovankinem telefonu. V prvem sojenju je sodišče to zavrnilo, ker »telefona ni bilo mogoče odkleniti«, je bilo danes razumeti sodnico poročevalko, Šafarič pa meni, da ni nobene logike v tem in vztraja pri izvedbi tega dokaza iz razloga, da bi se ugotovilo »popolno dejansko stanje«.
Tožilec: Jeza bi ga lahko v tisti minuti minila
Višji tožilec Darko Simonič je včeraj vztrajal pri istem kot avtorica obtožnice, tožilka Jana Rogan. Torej da je Orešek moril iz nizkotnih nagibov, kot je ljubosumje in da je okoliščin, ki kažejo na to, na pretek. »Obdolženi je bil seznanjen s tem, da partnerica želi končati zvezo, a je vztrajal, da bi ostala skupaj. Morda se je oškodovanko odločil umoriti takrat, ko je dojel, da je res konec, vsekakor pa to ni bilo v afektu,« je danes dejal Simonič in pripomnil, da bi obtoženega lahko jeza v tisti minuti, ko je davil oškodovanko, minila, pa ga ni, saj je oškodovanko, ko je bila že nezavestna in se ni več mogla braniti, silovito zabodel in končal njeno življenje. Glede izzvanosti ali domnevno izrečenih težkih besed na račun obtoženega pa je Simonič mnenja: »Karkoli je bilo, to ni bilo izzivanje, ki bi bilo intenzivno do te mere, da bi obdolženi izgubil kontrolo in na mah nekaj storil.«
Ker je tožilstvo mnenja, da je murskosoboški sodnik Milan Regvat premalo upoštevalo okoliščino, da je Orešek vzel življenje materi dveh majhnih otrok, in to celo v času, ko sta bila v hiši (zločinu nista bila priča, zdaj pa živita pri starših Oreška), je Simonič danes višjemu sodišču predlagal, da naj sodbe ne razveljavi, ampak obtoženemu samo zviša kazen na 25 let. »To je bil direktni naklep, podan s posebnim namenom,« je izjavil višji tožilec, na koncu pa se je obregnil še ob trditev obrambe, da bi moralo sodišče pri odločanju o višini sankcije upoštevati olajševalno okoliščino, da je obtoženi oče dveh mladoletnih otrok, za katera mora skrbeti. »Ne vem, kaj naj sploh rečem. Menim, da v konkretnem primeru o tem res ne moremo govoriti kot o olajševalni okoliščini,« je z glavo zmajeval tožilec.
Kako bo o pritožbah obrambe in tožilstva odločilo Višje sodišče v Mariboru, bo predvidoma znano v roku enega meseca.