Policisti bodo tudi letos v sklopu akcije Bodi zvezda, ne meči petard izvajali številne dejavnosti. Te so se začele že v začetku decembra, od takrat obiskujejo vzgojno-izobraževalne zavode v Pomurju, kejr izvajajo preventivne aktivnosti na temo preprečevanja negativnih posledic uporabe pirotehničnih izdelkov, intenzivneje pa jih bodo izvajali med božično-novoletnimi prazniki. "Veseli nas, da na območju Policijske uprave Murska Sobota ne beležimo resnejših poškodb zaradi uporabe pirotehnike. Lani tako nismo zasegli nobenega pirotehničnega izdelka, smo pa na različnih javnih krajih našli zavrženih ali pozabljenih 150 tovrstnih izdelkov. Letos okrobra smo sicer na eni izmed pomurskih srednjih šol dvema mladostnikoma zasegli skupno 62 petard, zoper njiju pa smo podali obdolžilni predlog na pristojno okrajno sodišče," je pojasnil Boštjan Sedonja, samostojni policijski inšpektor Sektorja uniformirane policije Policijske uprave (PU) Murska Sobota.
O poškodbah, ki nastanejo zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov, je spregovoril Milan Nemeš, specialist kirurg iz Splošne bolnišnice Murska Sobota. Izpostavil je, da je v zadnjih letih na območju Pomurja opaziti upad števila poškodb zaradi uporabe pirotehnike, prav tako niso zabeležene hujše poškodbe. "Vendar pa je vsaka, ki nastane, nepotrebna, za tistega, ki se poškoduje, in za njegovo družino, pa prehuda."
Na prehodu iz leta 2016 v leto 2017 ni bilo večjih poškodb, na prehodu iz leta 2017 v leto 2018 se je zgodila huda poškodba očesa zaradi rakete, od leta 2019 do danes pa hujših poškodb v Pomurju ni bilo. Statistično se sicer največ tovrstnih poškodb pripeti zadnje dni decembra oziroma na prehodu iz starega leta v novo. "V zadnjih letih se je spremenila struktura poškodovancev, največ jih je tako starih med 21 in 30 let, pred desetletjem je bilo med poškodovanimi največ najstnikov, starih med 11 in 13 let," je dodal Nemeš in izpostavil nekaj najpogostejših visokoenergijskih poškodb, povzročenih z eksplozivnim sredstvom. Med temi poškodbami so opekline različnih globin, stopenj in velikosti, raztrganine mehkih tkiv, zlomi kosti, v skrajnih primerih tudi amputacije.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(ZDRAVSTVENI STATISTIČNI LETOPIS) V Pomurju je največ debelih. Najpogostejši vzrok za prezgodnjo umrljivost so bolezni obtočil
Najpogostejši vzrok za prezgodnjo umrljivost v naši regiji so bile bolezni obtočil ter nekatere infekcijske in parazitske bolezni.
Najpogostejše so tako poškodbe prstov in rok (od 50 do 60 odstotkov), poškodbe oči, obraza in glave (približno 30 odstotkov), ter poškodbe trupa in nog (vsaka približno po 5 odstotkov). Poškodbe so lahko različnih stopenj, lahko gre le za povrhnje opekline ali pa najhujše poškodbe, ki pustijo estetske in funkcionalne posledice. "Vsako zdravljenje teh poškodb je zahtevno, dolgotrajno, boleče, potrebnih je od nekaj do več deset operacij, nato pa sledi še dolgotrajna rehabilitacija."
Zakaj pride do poškodb? Kot je izpostavil Nemeš, je za to več razlogov, napogostejši so uporaba nekakovostnih izdelkov, kupljenih na spletu ali črnem trgu ali pa so izdelani doma, neupoštevanje varnostnih navodil o uporabi teh izdelkov, neprimerna mesta uporabe ter uporaba teh izdelkov brez nadzora odraslih.
"Zavedati se je treba tudi ostalih škodljivih posledic te uporabe, kot so onesnaževanje okolja, škodljivi učinki na dihala, hudo pa to moti tudi domače in divje živali," je še podčrtal specialist kirurg.
Kot rečeno, je uporaba pirotehničnih sredstev škodljiva tudi za živali, saj te ne poznajo koncepta praznovanja in ne vedo, da gre pri tem le za navade ljudi. "Neznanje in nevedenje živali je zanje strašljivo, povzroči jim paniko in trajen stres," je povedala Ana Marija Žnidarič, predstavnica Društva za zaščito živali Pomurja. Uporaba pirotehničnih sredstev pusti posledice tako na domačih kot na divjih živalih. Te čez zimo mirujejo, saj zaradi manj hrane in nižjih temperatur varčujejo energijo. Ko se začne pokanje, jih strah požene v panično divjanje, zato začnejo trošiti tudi energijo, kar je lahko zanje življenjsko ogrožujoče.
Poskrbeti je treba tudi za domače živali. "Živali ob pokanju ne puščajmo same. Če so živali v hlevu, zaprimo vsa okna in vrata, prižgimo jim radio, da se bo intenzivnost pokanja skrila v glasbi. V kolikor je to možno, vzemimo živali k sebi, jo poskušajmo razvedriti in sprostiti. Nikar pa jih pretirano ne tolažimo, saj bi jim na ta način le potrdili, da je nekaj res narobe," je še dodala Žnidaričeva.
O posledicah uporabe pirotehničnih izdelkov je spregovoril tudi poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Murska Sobota Branko Kolmanič. Kot je povedal, se v času praznikov poveča število gasilskih intervencij, v noči prehoda iz starega leta v novega jih je približno štirideset. Vsako leto namreč nastane kar nekaj požarov zaradi pirotehnike, pri tem gre za požare manjših košev za smeti ali večjih zabojnikov, kamor objestneži velikokrat odvrežjo pirotehnična sredstva. "Ker so v teh koših ali zabojnikih velikokrat tudi lahko vnetljivi materiali, pride do požara. Ta se lahko nato razširi tudi na vozila v bližini, na nadstreške ali celo na bivalne prostore. Takšno početje je zato nepotrebno in nevarno," je še dodal.
Ob koncu novinarske konference je Sedonja predstavil še zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, v katerem je določena tudi kategorizacija pirotehničnih izdelkov. Pojasnil je še, da je uporaba pirotehničnih izdelkov v strnjenih naseljih, v bližini bolnišnic in domov za starejše ter na javnih prireditvah prepovedana. "Tudi silvestrovanja so javne prireditve, kamor je prepovedano vnašati in uporabljati nevarne predmete, med katere sodijo tudi pirotehnični izdelki."
